Macron se je ob tem zavzel za obnovo stabilnosti v Libanonu in širši regiji, pri čemer je omenil rešitev dveh držav v Izraelu in Palestini.

Auna po nedavni izvolitvi čaka težka naloga vodenja države po uničujoči vojni med Izraelom in gibanjem Hezbolah, pa tudi več letih gospodarske in politične krize ter sporov s sosednjo Sirijo.

Spopadi med Izraelom in Hezbolahom so se novembra lani končali z dogovorom o prekinitvi ognja, rok za izpolnitev vseh pogojev pa je 26. januarja. Macron je pozval k njegovi hitri in trajni uveljavitvi. Poudaril je nujnost popolnega umika izraelskih sil z juga države in monopola libanonske vojske nad orožjem v državi.

Na skupni novinarski konferenci z Aunom je Macron napovedal tudi, da bo Pariz v prihodnjih tednih gostil mednarodno konferenco za povojno obnovo Libanona. "Mednarodna skupnost se mora pripraviti na ogromno podporo pri obnovi infrastrukture," je dejal.

Pomembno vlogo tako pri obnovi kot tudi pri uvajanju reform, ki bi državo potegnile iz gospodarske krize, bo imel tudi novi premier, za katerega je Aun v ponedeljek imenoval diplomata in predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) Nawafa Salama. Tako kot Auna ga je Macron označil kot upanje za Libanon. Predsednik Francije naj bi želel želi s svojim današnjim obiskom podpreti nove oblasti pri zagotavljanju suverenosti, enotnosti in blaginje v Libanonu.

Krhko premirje v Libanonu

Macron naj bi se v Libanonu sešel še z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresem in predstavniki mirovnih sil ZN-a, medtem ko se približuje dogovorjeni rok za dokončen izraelski umik z območij na jugu države, kjer so več kot leto dni potekali spopadi med izraelsko vojsko in borci Hezbolaha. Islamistično gibanje je zaradi spopadov oslabljeno, vendar še vedno igra pomembno vlogo v libanonski politiki. V državi se kljub temu krepi krhko upanje, da bi lahko z novimi oblastmi končno dosegli mir in stabilnost. Varnostni svet ZN-a je v četrtek pozval libanonske voditelje k oblikovanju "močne vlade", kar je danes ponovil tudi Macron in se zavzel za spoštovanje premirja med Izraelom in Hezbolahom.

Francija ima sicer z Libanonom posebno zgodovinsko vez, saj ga je po prvi svetovni vojni in razpadu Osmanskega cesarstva dve desetletji upravljala v skladu z mandatom Društva narodov, tesne odnose pa državi ohranjata tudi po osamosvojitvi Libanona leta 1943.

Macron je v današnjem intervjuju za libanonski časopis L'Orient podprl tudi rešitev dveh držav ter ustanovitev neodvisne in mednarodno priznane palestinske države. "Zelo jasno je, da je rešitev priznanje legitimne pravice Palestincev, da imajo svojo državo in da lahko živijo v miru na neodvisnem in priznanem ozemlju, tako kot imajo Izraelci pravico živeti v miru v svoji državi, katere varnost in obstoj bi potem priznali tudi drugi," je dejal. Meni še, da bodo prihodnji tedni ključni za stabilizacijo razmer v Libanonu in tudi za tranzicijo v sosednji Siriji po strmoglavljenju režima predsednika Bašarja Al Asada.

Guterres pozval Izrael h končanju okupacije

Antonio Guterres pa je ob svojem obisku Libanona pozval Izrael, naj konča trajajočo okupacijo in vojaške operacije na jugu države. "Nadaljnja izraelska okupacija na območju operacij Unifila in izvajanje vojaških operacij na libanonskem ozemlju sta kršitvi resolucije 1701 (...) Morata se ustaviti," je dejal ob obisku pripadnikov mirovnih sil ZN-a. Pri tem se je skliceval na odločitev Varnostnega sveta ZN-a, ki je leta 2006 končala vojno med Hezbolahom in Izraelom.

Obenem pa je potrdil, da je gibanje Hezbolah na meji z Izraelom kopičilo orožje, saj so mirovne sile ZN-a od 27. novembra lani, ko je začel veljati dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem, našle več kot 100 skrivališč orožja, ki naj bi pripadalo Hezbolahu in drugim oboroženim skupinam. Zaradi tega je ponovil, da prisotnost oboroženih sil in orožja, ki niso pripadniki libanonske vojske in mirovnih sil Unifil, krši že omenjeno resolucijo 1701.

Guterres je jug Libanona obiskal v času, ko se približuje rok za popolno izvajanje sporazuma o premirju. V skladu z dogovorom so se morali borci gibanja umakniti severno od reke Litani, Izrael pa se je zavezal k postopnemu umiku svojih kopenskih sil z libanonskega ozemlja do 26. januarja. Spoštovanje teh določb naj bi nadzirala libanonska vojska.