Preživetje 80 odstotkov prebivalcev 29 milijonskega – med njimi 11 milijonov otrok – je odvisno od človekoljubne pomoči. Nedohranjenih je več kot dva milijona otrok, vsakih deset minut pa umre vsaj en otrok zaradi nedohranjenosti in nalezljivih bolezni, ki se, kot opozarja Unicef, lahko preprečijo. Jemenska državljanska vojna je prerasla v območni konflikt, zaradi katerega je v štirih letih umrlo že več kot 150.000 ljudi. V opustošeni državi na skrajnem jugu Arabskega polotoka ljudje umirajo od lakote, žeje in bolezni, moriji pa ni videti konca.
Pred štirimi leti je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije sprožila operacijo v Jemnu, katere tarča so bili z Iranom povezani hutijevski uporniki. Kriza se je sicer začela že konec leta 2014 s spopadi med šiitskimi hutijevci in jemensko vlado s podporo Riada. Ko so hutijevci marca 2015 začeli napredovati proti začasni prestolnici jemenske vlade v pristaniškem mestu Aden, se je Riad skupaj s sunitskimi zaveznicami odločil sprožiti operacije iz zraka. Odločitev je spodbudila bojazen Savdske Arabije, da bi se njegov glavni nasprotnik na območju, šiitski Iran, strateško utrdil na Arabskem polotoku.
Grozljivi spopadi, številne zapore dobave hrane, goriva in drugih življenjskih dobrin so v državi povzročili katastrofalno pomanjkanje hrane, omejen dostop do pitne vode, razpad javnih storitev in infrastrukture ter izbruh nevarnih bolezni, kot so akutna driska, kolera, ošpice in davica. Tarče napadov so poleg bolnišnic, šol in druge infrastrukture pogosto prav otroci, ki nosijo največje breme vojne.
"Grozljivo je. Pravi pekel. Jemen je zgodovinsko ena izmed najrevnejših držav na svetu in v zadnjih štirih letih so se že tako nesrečne razmere še poslabšale. V Jemnu vsakih deset minut umre otrok iz vzroka, ki bi ga bilo mogoče preprečiti," je novinarju TV Slovenija Dejanu Mekišu razmere v obubožani državi opisala visoka predstavnika Unicefa Juliette Touma, ki rešitev krize vidi v "političnem dogovoru med tistimi, ki se spopadajo".
Ekstremni ukrepi za preživetje
Približno 2,2 milijona otrok, mlajših od pet let, je hudo nedohranjenih in se bojuje za preživetje. Približno 16 milijonov ljudi, med njimi polovica otrok, nima dostopa do čiste pitne vode, ustreznih sanitarij in higienskih pripomočkov. Zgolj polovica vseh zdravstvenih ustanov v Jemnu je funkcionalnih in tudi te se spoprijemajo s hudim pomanjkanjem zdravil, opreme in osebja. Skoraj 16,4 milijona ljudi, med njimi polovica otrok, potrebuje osnovno zdravstveno oskrbo.
Od največjega izbruha kolere na svetu, ki se je v Jemnu zgodil aprila 2017, je bilo okuženih več kot 1,3 milijona ljudi, več kot 2.700 jih je umrlo. Otroci, mlajši od pet let, predstavljajo več kot četrtino vseh okuženih s kolero. Dva milijona otrok ne hodi v šolo in ima malo možnosti za nadaljevanje šolanja.
Ob hudem pomanjkanju hrane in revščini družine uporabljajo skrajne ukrepe za preživetje, kot so delo otrok, otroške poroke ali prisilni vpoklici otrok v oborožene skupine, so zapisali pri Unicefu Slovenije. Javnih storitev tako rekoč ni. Vsaka peta šola v Jemnu je uničena, deluje samo polovica zdravstvenih ustanov, pa še tam primanjkuje osebja, opreme in zdravil.
Kljub dogovoru o ustavitvi ognja okoli strateško pomembnega mesta Hodajda, ki so ga predstavniki jemenske vlade in hutijevski upornikov v Stockholmu dosegli 13. decembra lani, se za otroke ni spremenilo veliko, je opozoril Unicef. Na mnogih območjih spopadi še vedno potekajo, sprti strani pa ena drugo obtožujeta kršitve dogovora.
Napad v bližini bolnišnice
Medtem je v zračnem napadu na območju v bližini bolnišnice na severozahodu države v sredo umrlo sedem ljudi, med njimi štirje otroci, je sporočila mednarodna humanitarna organizacija Save the Children. Raketa je zadela bencinsko črpalko blizu vhoda v bolnišnico Ritaf, približno 100 kilometrov od mesta Saada. Med žrtvami so tudi zdravstveno osebje in varnostniki, je sporočila mednarodna organizacija in pozvala k "nujni preiskavi tega novega grozodejstva".
"Šokirani in zgroženi smo zaradi tega nezaslišanega napada. Ta bolnišnica je ena izmed točk v Jemnu, kjer mednarodna organizacija otrokom, ki živijo v najslabšem kraju na svetu, nudi pomoč in rešuje življenja," je poudarila izvršna direktorica organizacije Helle Thorning-Schmidt in dodala: "Ti otroci imajo pravico biti varni v bolnišnicah, šolah in domovih. Ampak vedno znova smo priča popolnemu neupoštevanju osnovnih pravil vojskujočih se strani. Otroke je treba zaščititi."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje