Prvi je odločitev o priznanju sporočil norveški premier Jonas Gahr Store, ki je napovedal, da bo Norveška 28. maja priznala Palestino.

Na novinarski konferenci je Store pojasnil, da je vojna v Gazi pokazala, da mora doseganje miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu temeljiti na rešitvi palestinskega vprašanja. Cilj tega priznanja je palestinska država, ki bo "politično povezana", je prepričan, zato je tudi druge države pozval, naj jim sledijo.

Kot je dejal Store, je treba ohranjati živo edino alternativo, ki ponuja politično rešitev, tako za Izraelce kot za Palestince, kar je rešitev dveh držav, ki živita druga ob drugi, v miru in varnosti.

Po njegovih besedah je priznanje Palestine tudi podpora zmernim silam, ki se zaradi brutalnosti konflikta ne slišijo več.

Sánchez: Mir, pravičnost in doslednost

Španski premier Pedro Sánchez je priznanje Palestine napovedal v parlamentu, kjer je dejal, da gre za mir, pravičnost in doslednost, pri tem pa požel aplavz poslancev. "Priznali bomo Palestino iz več razlogov in to lahko povzamemo s tremi besedami – mir, pravičnost in doslednost," je dejal.

"Zagotoviti moramo, da se bo rešitev dveh držav spoštovala, pri čemer mora obstajati vzajemno jamstvo za varnost," je povedal in dodal, da je bistvenega pomena, da se obe strani pogajata za mir, zaradi česar po njegovih besedah tudi priznavajo Palestino.

Ob tem je izrazil prepričanje, da izraelski premier Benjamin Netanjahu ogroža rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu.

Sánchez je zagotovil, da priznanje Palestine ni uperjeno proti Izraelu in Judom, prav tako to ni usluga palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas.

Harris: Zgodovinski dan za Irsko in Palestino

Irski premier Simon Harris je na novinarski konferenci v Dublinu ob napovedi priznanja Palestine izrazil prepričanje, da je trajen mir mogoče zagotoviti le na podlagi svobodne volje svobodnih ljudi.

Harris je opozoril na glasovanje na začetku tega meseca v Generalni skupščini Združenih narodov, kjer je 143 držav glasovalo za resolucijo, ki Palestini podeljuje okrepljen status v svetovni organizaciji.

"Gre za zgodovinski in pomemben dan za Irsko in Palestino," je poudaril Harris. Opozoril je še, da trenutno Palestinci v Gazi preživljajo najhujše trpljenje, stiske in lakoto. "Humanitarna katastrofa, za večino nepredstavljiva in za vse nesprejemljiva, se dogaja pred našimi očmi," je dodal.

Irski zunanji minister Micheal Martin je pojasnil, da bo Irska priznala palestinsko državo v mejah iz leta 1967. Gre za mejo med palestinskimi ozemlji in Izraelom, ki je obstajala do junijske vojne leta 1967, v kateri je Izrael zasedel tudi Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem.

Netanjahu: Palestina bi bila teroristična država

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je irsko, norveško in špansko napoved priznanja neodvisne palestinske države označil za "nagrado za terorizem".

"To bi bila teroristična država. Poskušala bi večkrat znova izvesti pokol, kot je bil tisti 7. oktobra, v to pa ne bomo privolili," je izjavil Netanjahu.

Kac: Terorizem se splača

Izraelsko zunanje ministrstvo je kmalu po napovedih priznanj Palestine sporočilo, da je odredilo odpoklic veleposlanikov iz Norveške in z Irske, še preden je priznanje napovedala tudi Španija, a pojasnilo, da bo podoben ukrep doletel tudi Madrid, če se odloči za ta korak. Kasneje so podoben ukrep odredili še za izraelskega veleposlanika v Španiji.

Izraelsko zunanje ministrstvo je obenem na pogovore povabilo veleposlanike Irske, Španije in Norveške, ki jim nameravajo pokazati videoposnetek ugrabitve izraelske vojakinje 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel Izrael.

"Današnja odločitev pošilja sporočilo Palestincem in svetu: terorizem se obrestuje," je dejal izraelski zunanji minister Izrael Kac. "Irski in Norveški danes pošiljam ostro sporočilo: Izrael tega ne bo molče gledal. Pravkar sem odredil vrnitev izraelskih veleposlanikov iz Dublina in Osla na nadaljnja posvetovanja v Jeruzalem," je dejal.

"Potem ko je teroristična organizacija Hamas izvedla največji poboj Judov po holokavstu, potem ko je zagrešila gnusne spolne zločine, ki jim je bil priča ves svet, so se te države odločile, da Hamas in Iran nagradijo s priznanjem palestinske države," je bil ogorčen Kac.

"Ta izkrivljeni korak teh držav je krivičen do spomina na žrtve 7. oktobra, udarec prizadevanjem za vrnitev 128 talcev in spodbujanje Hamasa ter iranskih džihadistov, kar spodkopava možnost za mir in postavlja pod vprašaj pravice Izraela do samoobrambe," je še dodal.

"Izrael ne bo tiho," je zatrdil. "Odločeni smo doseči naše cilje: ponovno vzpostavitev varnosti naših državljanov ter odstranitev Hamasa in vrnitev talcev. Ni pravičnejših ciljev od teh," je še dejal.

Hamas: Za priznanji stoji pogumen odpor Palestincev

Palestinske oblasti, ki izvajajo omejeno samoupravo na ozemlju Zahodnega brega, in rivalsko palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje ozemlje Gaze, sta pozdravila irsko, špansko in norveško priznanje palestinske države.

"S tem pomembnim korakom so Španija, Norveška in Irska znova dokazale svojo neomajno zavezanost rešitvi dveh držav in zagotavljanju dolgotrajne pravičnosti palestinskemu ljudstvu," je sporočilo palestinsko zunanje ministrstvo. "Poleg tega so priznanja Španije, Norveške in Irske v skladu z mednarodnim pravom in vsemi ustreznimi resolucijami Združenih narodov, kar bo posledično pozitivno prispevalo k vsem mednarodnim prizadevanjem za končanje nezakonite izraelske okupacije ter doseganje miru in stabilnosti v regiji," so zapisali v izjavi za javnost.

Sorodna novica Golob pozdravil napoved treh držav o priznanju Palestine: Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod

Predstavnik Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) Husein Al Šejh je napoved Španije, Irske in Norveške, da bodo 28. maja priznale Palestino, označil za zgodovinski trenutek. "Zahvaljujemo se državam sveta, ki so priznale neodvisnost Palestine in jo še bodo," je sporočil generalni sekretar izvršnega odbora PLO-ja Al Šejh.

Po desetletjih palestinskega nacionalnega boja, trpljenja, podrejanja in okupacije je zmagal svobodni svet, je zapisal na družbenem omrežju X. "Poudarjamo, da je to pot k stabilnosti, varnosti in miru v regiji," je dodal Al Šejh iz PLO-ja, v katerem prevladuje gibanje Fatah, ki vlada na Zahodnem bregu.

Visoki predstavnik Hamasa Basem Najm je dejal, da za odločitvijo Irske, Norveške in Španije stoji "pogumen odpor" palestinskega ljudstva. "Ta zaporedna priznanja so neposredna posledica tega pogumnega odpora in legendarne vztrajnosti palestinskega ljudstva," je dejal. "Verjamemo, da bo to prelomnica v mednarodnem stališču do palestinskega vprašanja," je še dejal.

Napoved priznanja je pozdravilo tudi več bližnjevzhodnih držav. Jordanija in Katar menita, da gre za pomemben korak v smeri rešitve dveh držav. Savdska Arabija je ob tem dodala, da odločitev potrjuje mednarodno soglasje o neodtujljivi pravici palestinskega ljudstva do samoodločbe.

Več evropskih držav pa je v odzivih poudarilo, da trenutno še ne razmišljajo o podobnem koraku priznanja Palestine, med njimi Francija, Avstrija in Hrvaška.

Sledili naj bi Slovenija in Malta

Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so marca v skupni izjavi izrazil pripravljenost priznati Palestino, "ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne". Slovenska vlada je pred dvema tednoma začela postopek priznanja, ki ga želi zaključiti do 13. junija, a je premier Robert Golob dopustil možnost, da bi postopek lahko končali hitreje.

Nove pobude priznanja neodvisne Palestine po svetu dobivajo zagon zaradi izraelske ofenzive v Gazi, kjer je bilo v skoraj osmih mesecih napadov ubitih več kot 35.000 Palestincev, izraelska vojska pa krepi aktivnosti tudi na zasedenem Zahodnem bregu.

Borrell naj bi si prizadeval za enotno stališče Unije

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je medtem zagotovil, da si bo prizadeval za enotno stališče Unije na podlagi rešitve dveh držav.

Kot je Borrell zapisal na družbenem omrežju X, je seznanjen z napovedjo Španije in Irske, ki sta članici Unije, in Norveške, ki ni, da bodo 28. maja priznale Palestino.

"V okviru skupne zunanje in varnostne politike si bom v sodelovanju z vsemi državami članicami neutrudno prizadeval za enotno stališče EU-ja na podlagi rešitve dveh držav," je poudaril.

Nekdanji vodja španske diplomacije, ki prihaja iz vrst vladajočih socialistov, je sicer pred približno dvema tednoma po srečanju s španskim zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Albaresom izrazil upanje, da se bodo Španiji, Irski, Sloveniji in Malti, ki so marca podpisale skupno izjavo glede priznanja Palestine, pridružile tudi druge države EU-ja.

Tedaj je dejal še, da bo priznanje "simboličen korak politične narave", ki ne bo prinesel spremembe na terenu, izraža pa zavezanost iskanju rešitve. Ob tem je priznal, da je težko, da bi 27 članic Unije doseglo dogovor o priznanju.

ZDA govorijo o pogajanjih

Medtem je Bela hiša sporočila, da predsednik ZDA Joe Biden meni, da bi moralo do palestinske države priti "z neposrednimi pogajanji, ne enostranskimi priznanji". Biden naj bi bil "celotno kariero odločen podpornik rešitve v obliki dveh držav", so dodali.

Izrael, ki uživa odločno podporo ZDA, kategorično nasprotuje vzpostaviti palestinske države na ozemlju pod njegovo vojaško okupacijo.