Organizaciji sta dodali, da za največ usmrtitev v zadnjih sedmih letih ni neposredno krivo kaznovanje udeležencev množičnih protestov, ki so lani zajeli Iran. Spomnimo, protivladne proteste je septembra sprožila smrt Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla teden dni po tem, ko jo je pridržala moralna policija zaradi domnevno neprimernega nošenja islamske naglavne rute.

Direktor norveške človekoljubne organizacije Iran Human Rights (IHR) Mahmood Amiry Moghaddam je pojasnil, da so v Teheranu obesili štiri udeležence teh protestov, več pa naj jih ne bi zaradi pritiska in pozornosti mednarodne skupnosti. Namesto tega so oblasti okrepile izvrševanje smrtnih kazni na podlagi nepolitičnih obtožnic, je pojasnil Moghaddam. Skupno naj bi sicer še 100 udeležencem protestov grozila smrtna kazen, saj so bili nanjo obsojeni ali pa takšno kazen predlaga tožilstvo.

Pri žrtvah usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi poročili izstopajo tisti, ki so bili obsojeni na podlagi obtožnic v zvezi z mamili. Direktor pariške organizacije Skupaj proti smrtni kazni (ECPM) Raphael Chenuil-Hazan je zato obsodil pomanjkanja odziva urada ZN-a za boj proti drogam in kriminalu (UNODC).

Skoraj polovico usmrtitev so oblasti sicer izvedle na podlagi obsodb zaradi umora.

Po navedbah Chenuil-Hazana so med usmrčenimi nadpovprečno zastopani pripadniki manjšin, kar po njegovem prepričanju ni naključje. Lani naj bi bila dva človeka javno usmrčena, med 582 žrtvami pa so bili tudi trije mladoletniki in 16 žensk.