Predsedujoči sodnik David Re je v razsodbi, ki je bila spisana na 2600 straneh, dejal, da je Ajaš kriv zarote in načrtovanja terorističnega dejanja ter umora Haririja in še 21 drugih ljudi. V napadu 14. februarja leta 2005 je bilo poleg tega ranjenih še 226 ljudi.

Grozi mu dosmrtna zaporna kazen, a izrek kazni bo sledil kasneje. Če obsojeni takrat še vedno ne bo prisoten, bo sodišče zanj izdalo zaporni nalog. Na današnjo razsodbo kot tudi izrek kazni so možne pritožbe.

Ajaš je eden izmed štirih obtoženih članov Hezbolaha, ki so jim za umor Haririja sodili v odsotnosti od leta 2014. Preostale tri osumljence so oprostili.

Re je pred tem dejal, da ni dokazov o vpletenosti sirske vlade ali vodstva gibanja Hezbolah v umor nekdanjega libanonskega premierja. "Sodni senat meni, da sta Sirija in Hezbolah lahko imela motiv za odstranitev Haririja in njegovih političnih zaveznikov, vendar pa ni dokazov, da je bilo vodstvo Hezbolaha vpleteno v umor in ni neposrednih dokazov o vpletenosti Sirije," je povedal sodnik. Ugotovili so tudi, da je napad izvedel samomorilski napadalec, da pa njegove identitete ni bilo mogoče ugotoviti.

Preložena razglasitev razsodbe

Sodišče bi moralo razsodbo objaviti že 7. avgusta, a so razglasitev preložili iz spoštovanja do smrtnih žrtev silovite eksplozije, ki je 4. avgusta uničila skoraj polovico Bejruta in v kateri je umrlo najmanj 178 ljudi, več kot 6000 jih je bilo ranjenih. Eksplozija je v Libanonu sprožila proteste, zaradi katerih je odstopila vlada Hasana Diaba.

Sorodna novica Po eksploziji v Bejrutu odstopila vlada

Predsedujoči sodnik David Re je ob začetku izreka pozval k minuti molka v spomin na vse žrtve te katastrofe. Sodišče je sicer strogo varovano, na objavi razsodbe so bili med drugim navzoči Haririjev sin Saad, tudi sam nekdanji premier Libanona, in številni drugi libanonski politiki.

Saad Hariri je po izreku sodbe povedal, da "v imenu družine Rafika Haririja ter družin mučenikov in žrtev" sprejemajo razsodbo. Meni, da so danes izvedeli resnico ter da je sodišče pokazalo objektivnost in verodostojnost. Še vedno pa je prepričan, da za napadom stoji Hezbolah. "Ne bomo mirovali, dokler kazen ne bo izvršena," je dodal ter izpostavil, da Libanonci ne bodo sprejeli, da bi bila njihova država zatočišče za morilce.

Razsodba 15 let po napadu

Mednarodno sodišče, ki deluje v predmestju Haaga Leidschendam, je o primeru, ki je bistveno zaznamoval prihodnje dogajanje v Libanonu in širše na Bližnjem vzhodu, razsodilo več kot 15 let po samem napadu – po mnenju številnih prepozno. V njem je 14. februarja 2005 v Bejrutu poleg nekdanjega premierja umrlo še 21 ljudi, 226 je bilo ranjenih.

Hariri je takrat obiskal parlament in se zatem ustavil v neki restavraciji. Čeprav naj bi bila pot njegove kolone šestih vozil strogo varovana skrivnost, jih je nekaj minut po odhodu iz restavracije presenetil tovornjak bomba. Eksplozija je imela moč približno ene tone TNT-ja, kar je na cesti povzročilo približno deset metrov velik krater.

Hariri je bil ubit skupaj z vsemi varnostniki in ministrom za gospodarstvo Baselom Fleihanom. Številna druga vozila so bila uničena in jih je zajel ogenj. Porušilo se je celo nekaj stavb v bližini, popokala so številna okna.

Umor politika je sprožil proteste in umik sirske vojske

Umor enega najvidnejših sunitskih politikov, ki je pred tem dvakrat vodil libanonsko vlado, je v Libanonu sprožil proteste proti takratni prosirski vladi. Po dveh tednih protestov je libanonska vlada odstopila, Sirija pa je iz države po 29 letih umaknila svoje vojake, kar je zahteval tudi Hariri. Tako Hezbolah kot Sirija ves čas zavračata očitke o odgovornosti za napad.

Hariri vse do danes med številnimi Libanonci uživa velik ugled zaradi svoje osrednje vloge pri obnovi versko razklane države, potem ko je bila ta uničena v državljanski vojni v letih 1975–1990. Tožilstvo je na sojenju v Haagu presodilo, da je bil ubit, ker je predstavljal preveliko grožnjo sirskemu vplivu v Libanonu.