Protestnik s fotografijo voditelja PKK-ja Abdullaha Öcalana. Foto: Reuters
Protestnik s fotografijo voditelja PKK-ja Abdullaha Öcalana. Foto: Reuters

"Vse oborožene skupine morajo odložiti orožje, PKK pa se mora sama razpustiti," je Öcalan po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zapisal v današnji izjavi, ki so jo javno prebrali v Carigradu. "Prevzemam zgodovinsko odgovornost za ta poziv," je dodal.

Svojo izjavo je posredoval po novem obisku predstavnikov prokurdske Ljudske stranke za enakost in demokracijo (DEM), ki so v zadnjem času večkrat obiskali Öcalana v zaporu in se z njim pogajali o morebitnem premirju med Turčijo in PKK-jem, ki sta v sporu že desetletja.

Namestnik predsednika v Turčiji vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) Efkan Ala je dejal, da "se bo Turčija osvobodila verig", če se bo PKK razpustil, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kurdski voditelji pozdravili Öcalanov poziv

Na poziv so se odzvali tudi kurdski voditelji v Siriji in Iraku. Predsednik avtonomne regije iraški Kurdistan Neširvan Barzani je pozval PKK, naj poziv upošteva in se razpusti. Vodja kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi pa ga je označil za pozitivno mirovno pobudo ob oceni, da se poziv nanje ne nanaša. "Če bo ta proces uspešen, bo imel pozitivne učinke tudi za nas," je dejal, saj da Turčija ne bi imela več izgovorov za napade nanje na severu Sirije zaradi domnevnih povezav s PKK-jem.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozdravil poziv Öcalana kot "žarek upanja". Nemško zunanje ministrstvo je ocenilo, da gre za "zgodovinsko priložnost", nemški kancler Olaf Scholz pa, da odpira možnost za dosego trajnega mirnega razvoja kurdskega vprašanja. V Nemčiji sicer živi velika kurdska skupnost, ki šteje vsaj milijon ljudi.

Ankara je ustanovitelju PKK-ja konec minulega leta na pobudo turških nacionalistov nepričakovano ponudila mirovno gesto, če se bo javno odpovedal nasilju in terorizmu ter pozval k razpustitvi PKK-ja, kar je pozneje podprl tudi predsednik države Recep Tayyip Erdogan.

Öcalan je na srečanjih s prokurdskimi poslanci od oktobra lani večkrat izrazil "odločenost, da se odpove oboroženemu uporu", ter ga ob izpolnitvi določenih pogojev prenese na pravno in politično področje, navaja AFP. Stranka DEM ob tem upa, da bo to nova priložnost za demokratično rešitev kurdskega vprašanja.

Öcalan prestavlja dosmrtno kazen

Danes 75-letni Öcalan je bil leta 1978 med ustanovitelji Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo Ankara in njeni zahodni zavezniki obravnavajo kot teroristično organizacijo, od leta 1984 pa je vodil upor Kurdov proti turški državi. Spopadi so odtlej v več kot štirih desetletjih zahtevali več deset tisoč življenj.

Öcalan je po ustanovitvi PKK-ja večino časa preživel v Siriji, ki je Kurdom nudila zatočišče, dokler ga niso turški obveščevalci leta 1999 zajeli v Keniji. Od takrat prestaja dosmrtno zaporno kazen na otoku Imrali v Marmarskem morju jugozahodno od Carigrada.

Branje Öcalanove izjave v kurdskem in turškem jeziku so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v živo prenašali na televiziji in številnih velikih ekranih na javnih mestih po vsej Turčiji, vključno z jugovzhodnim delom države, kjer živi pretežno kurdsko prebivalstvo.

PKK se je od 80. let borila za samostojno kurdsko državo ali najmanj avtonomno kurdsko provinco znotraj Turčije, v zadnjem času pa se je skupina po lastnih navedbah odmaknila od tega cilja. Kljub temu ni jasno, ali bo trenutno vodstvo PKK-ja upoštevalo Öcalanov poziv in razpustilo organizacijo.