"Premirje bi moralo vključevati popolno prekinitev ognja in omogočiti dostavo humanitarne pomoči povsod na območju Gaze," je sporočil tiskovni predstavnik oboroženega krila Hamasa Abu Obejda, ob tem pa Izrael obtožil "zavlačevanja in izogibanja" dogovoru.
"Toda sovražnik se izmika in zavlačuje. Ne ogroža le življenj palestinskih civilistov, ampak ga tudi ne skrbi za ubijanje ujetnikov," je še dejal Obejda in navedel primer Izraelke, ki so jo zajeli v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra, a je bila pred nekaj dnevi ubita v izraelskem napadu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer v nedeljo dejal, da bi se lahko dogovorili o izpustitvi približno 240 izraelskih talcev, ki so bili zajeti med Hamasovim napadom 7. oktobra. "To bi se lahko zgodilo," je dejal v oddaji Meet the Press ameriške televizijske mreže NBC. "Manj ko bom govoril o tem, večje bodo možnosti, da se bo to uresničilo," je dodal.
Netanjahu ni navedel nobenih podrobnosti, dejal pa je, da je "edina stvar", zaradi katere bi lahko dosegli dogovor, "vojaški pritisk", ki ga njegove obrambne sile izvajajo na Hamas. Netanjahu je pred tem zavrnil vse glasnejše pozive k prekinitvi ognja, če ta ne bo vključevala izpustitve vseh izraelskih talcev.
Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je za ameriško televizijo ABC potrdil, da pogajanja potekajo. Pojasnil je še, da v njih sodeluje Katar, ameriška administracija pa je vanje dejavno vključena. "Prizadevamo si za sklenitev dogovora, ki bi vključeval izpustitev talcev," je dejal Sullivan. Je pa poudaril, da ne more izdati veliko podrobnosti, ker gre za občutljiva pogajanja.
Pritiski na Izrael
Izraelski zunanji minister Eli Cohen je prepričan, da ima Izrael od dva do tri tedne časa, preden bo mednarodni pritisk spodkopal legitimnost vojaških operacij v Gazi.
"S političnega vidika se zavedamo, da je Izrael pod vse večjim pritiskom," je dejal Cohen in pojasnil, da zunanji ministri držav v zasebnih pogovorih z njim poudarjajo predvsem humanitarni vidik vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter si prizadevajo za prekinitev ognja.
Kljub temu ima Izrael po ministrovih besedah še od dva do tri tedne časa, preden bo ta pritisk spodkopal to, čemur izraelski uradniki pravijo mednarodna legitimnost v spopadih v Gazi. Izrael si sicer prizadeva razširiti to "okno legitimnosti", ne glede na vse pa bo boj nadaljeval, dokler bo to potrebno, je zatrdil zunanji minister.
Razmere v oblegani palestinski enklavi medtem postajajo vse bolj nevzdržne za več kot dva milijona ujetih civilistov. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da osebje bolnišnice Al Šifa, največje v enklavi, zaradi izraelskega obstreljevanja ne more niti pokopati najmanj stotih trupel, ki razpadajo na tamkajšnjem dvorišču. Ob tem je opozorilo, da se v bolnišnici kopičijo medicinski odpadki, kar bi lahko sprožilo "zdravstveno katastrofo", poroča katarska televizija Al Džazira.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da Al Šifa "ne deluje več kot bolnišnica", saj je že tri dni brez vode, v soboto ji je zmanjkalo tudi goriva, zato v bolnišnici umira vse več bolnikov, tudi novorojenčkov.
Pri WHO-ju so dejali, da so stalno bombardiranje in spopadi izraelske vojske in skrajnega palestinskega gibanja Hamas v neposredni bližini poslabšali že tako kritične razmere v Al Šifi. Znova so izrazili obžalovanje zaradi "grozljivih razmer" v tej bolnišnici, v kateri je še okoli 650 bolnikov, 500 zdravstvenih delavcev in okoli 2500 razseljenih ljudi, je še sporočil WHO in se pri tem skliceval na palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi. Dodali so, da pacienti med drugim ne morejo več prejemati dialize, nedonošenčke pa so premestili v operacijske dvorane brez inkubatorjev. Tam jih zavijajo v folijo, da bi jih ohranili pri življenju.
Ministrstvo za zdravje iz Gaze je dejalo, da je zaradi izpadov elektrike umrlo še šest nedonošenčkov in devet bolnikov.
Pri ZN-u so sporočili, da so v bombardiranju v bolnišnici Al Šifa umrle tudi tri medicinske sestre in da je bila v spopadih poškodovana tudi kritična infrastruktura, vključno z napravo za proizvodnjo kisika, rezervoarji za vodo, kardiovaskularnim oddelkom in porodnišnico. Izrael ves čas vztraja, da ima pod bolnišnico Hamas skrivne predore. Na te obtožbe je vodja operacij v bolnišnici Marvan Abu Sada dejal, da gre za "veliko laž": "Mi smo civilisti, sam sem kirurg. Tukaj smo zdravstveno osebje, bolniki in razseljeni ljudje. Nikogar drugega ni." Bolnišnico so sicer obkolili izraelski tanki in ostrostrelci, na dvorišču stavbe pa razpada okoli sto trupel, poroča Al Džazira.
V bolnišnici zaradi pomanjkanja elektrike ne deluje nobena operacijska soba, je dejal direktor bolnišnice Mohamed Abu Salmija in dodal, da "kdor potrebuje operacijo, umre, mi pa ne moremo storiti ničesar". Po poročanju samostojnega novinarja je bilo v Al Šifi v zadnjih dneh videti na desetine trupel, ki jih še niso pokopali, zdravniki pa delajo tudi ob svečah.
Izrael ponudil le 300 litrov goriva
Izrael je v nedeljo dejal, da je bolnišnici ponudil gorivo, a Abu Sada je dejal, da bi ta količina bolnišnici zagotovila le pol ure delovanja. "300 litrov goriva ni nič, generatorji bi to količino porabili v pol ure," je opozoril in pojasnil, da bolnišnica Al Šifa za delovanje generatorjev dnevno porabi 24.000 litrov goriva. Tudi če bi deloval le en generator, bi še vedno potrebovali okoli 9000 litrov goriva. Dodal je, da intenzivni oddelek in operacijska soba delujeta izključno na sončno energijo.
Zaradi velikega števila trupel se je povečalo tudi tveganje za razvoj nalezljivih bolezni. Prav tako so strokovnjaki zavrnili možnost, da bi iz bolnišnice premestili nedonošenčke, kar je predlagal Izrael. "To je nemogoče, saj je to prezahteven postopek, poleg tega v Gazi nobena druga bolnišnica nima zmožnosti za njihovo zdravljenje. Ne vidimo načina, kako bi takšno premestitev varno izvedli," so dejali v organizaciji Medical Aid for Palestinians.
Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je pozneje sporočil, da je WHO-ju uspelo priti v stik z zdravstvenimi delavci v bolnišnici Al Šifa, razmere v njej pa je opisal kot "grozne in nevarne". "Bili so tri dni brez elektrike, brez vode in z zelo slabim medmrežjem, kar je resno vplivalo na sposobnost zagotavljanja oskrbe bolnikov," je zapisal na omrežju X.
Poudaril je, da mednarodna skupnost ne sme biti tiho, medtem ko se bolnišnice, ki naj bi bile varna zatočišča, spreminjajo v prizorišča smrti, uničenja in obupa. Ob tem je znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter aktivni zaščiti civilistov in zdravstvene oskrbe.
Evakuacija iz bolnišnic nemogoča
Po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje so osebje, pacienti in več tisoč ljudi, ki so se zatekli pred spopadi, zdaj ujeti v bolnišnici. Izrael medtem vztraja, da lahko ljudje varno zapustijo bolnišnico, če sledijo evakuacijskemu koridorju. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je povedal, da so iz bolnišnice že evakuirali približno sto pacientov.
V Gazi je nehalo delovati kar 20 od 36 bolnišnic. Med drugim ne deluje več niti druga največja bolnišnica Al Kuc. Palestinska organizacija Rdeči polmesec je opozorila, da evakuacija bolnikov iz Al Kuca zaradi "neprestanega obstreljevanja" ni mogoča.
Podatki o številu smrtnih žrtev v Gazi se od petka ne obnavljajo več, saj predstavniki zdravstvenega ministrstva zaradi hudih izraelskih napadov ne morejo več na teren, poleg tega so prekinjene komunikacijske povezave s številnimi območji.
Turčija bo postavila terenske bolnišnice
Palestinski premier Mohamed Štajeh je ZN in EU pozval, naj s padali dostavijo humanitarno pomoč na območje Gaze, zlasti na sever te palestinske enklave.
V egiptovsko pristanišče v El Arišu blizu mejnega prehoda Rafa je priplula tudi prva ladja s humanitarno pomočjo od začetka krize. Gre za turško ladjo, ki je dobavila "material, generatorje in reševalna vozila za vzpostavitev osmih terenskih bolnišnic", je sporočil
turški uradnik.
Ankara je Kairo zaprosila tudi za odobritev gradnje terenskih bolnišnic v El Arišu, ki leži približno 40 kilometrov od mejnega prehoda Rafa. "Od egiptovskih oblasti smo prejeli zeleno luč," je dodal turški uradnik.
Izraelska vojska je medtem prebivalce Gaze znova pozvala k evakuaciji na jug enklave, zato je odprla koridor. V mestu Rafa in bližnji okolici pa je začela veljati štiriurna humanitarna prekinitev spopadov. Vojska je prebivalce prav tako pozvala, naj se obrnejo nanjo, če jim bodo
pripadniki palestinskega gibanja Hamas skušali preprečiti evakuacijo.
Zastave na uradih ZN-a na pol droga
Združeni narodi so sporočili, da bodo danes v znak spoštovanja do žrtev med svojimi uslužbenci v Gazi na svojih uradih spustili zastave na pol droga. Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je v petek sporočila, da je bilo od začetka spopadov 7. oktobra ubit 101 sodelavec.
Napad na stavbo osebja ZN-a
Združeni narodi so nato še sporočili, da je izraelska vojska na jugu območja Gaze napadla stavbo, v kateri je nastanjeno osebje organizacije. Po besedah generalnega komisarja UNRWA-ja je napad blizu mejnega prehoda Rafa z Egiptom nov dokaz, da v Gazi ni varnega kraja.
V hiši za goste so bili v času napada nastanjeni štirje uslužbenci ZN-a, ki so stavbo zapustili tik pred napadom. Če tega ne bi storili, bi v napadu po navedbah agencije najverjetneje umrli.
UNRWA še navaja, da je bilo v zadnjih tednih neposredno ali posredno poškodovanih več kot 60 objektov ZN-a. Med njimi je večina šol, ki jih razseljeni Palestinci uporabljajo kot zasilna zatočišča. Agencija je v petek sporočila, da je bil od začetka spopadov med izraelsko vojsko in
palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra ubit 101 sodelavec UNRWA-ja.
ZDA napadle iranske objekte v Siriji
Kot je pojasnil Austin, so ameriške sile napadle objekt za usposabljanje in varno hišo na vzhodu Sirije. "Predsednik nima višje prioritete od varnosti ameriškega osebja, zato smo napade izvedli, da bi jasno pokazali, da bodo ZDA branile sebe, svoje osebje in svoje interese," je še dodal.
To je že tretjič v nekaj več kot dveh tednih, da so Američani napadli lokacije v Siriji, ki naj bi bile povezane z Iranom.
Washington želi s tem Teheran odvrniti od vpletanja v vojno med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Napadi pa so tudi odziv na delovanje različnih oboroženih milic, povezanih z Iranom, ki so od začetka te vojne 7. oktobra že večkrat napadle ameriške cilje v Iraku in Siriji, pri čemer je bilo ranjenih več deset ameriških vojakov. (vir: STA)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje