Po besedah Borrella je prvi pogoj, da ne sme biti prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze. Kot drugi pogoj okvir določa, da se ozemlje Gaze ne sme zmanjšati.

"Z drugimi besedami to pomeni, da Izrael ne sme okupirati Gaze. Izraelske obrambne sile ne smejo trajno okupirati Gaze, prav tako se Hamas ne sme vrniti v Gazo," je pojasnil Borrell.
Naslednji pogoj je, da mora biti rešitev za Gazo del celovite rešitve za palestinsko vprašanje, je še povedal po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon.

Okvir določa še, da bi morale na območju Gaze vladati legitimne palestinske oblasti, pri iskanju rešitve pa morajo bolj sodelovati arabske države. Poleg tega se mora EU bolj posvetiti Bližnjemu vzhodu, je še povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Kot je dejal, so zunanji ministri podprli ta pristop, za katerega si je zdaj treba prizadevati. Pri tem bo EU sodeloval z ZDA in arabskimi državami.

V prihodnjih dneh se bo tako Borrell odpravil na turnejo po regiji, v okviru katere bo obiskal Izrael, Palestino, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Katar in Jordanijo.

Lenarčič pozval k dobavi goriva

Pomen humanitarnih premorov je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Na območjih, kamor je treba dostaviti humanitarno pomoč, je treba po njegovih besedah uvesti smiselne prekinitve sovražnosti, ki morajo biti naznanjene dovolj vnaprej in trajati dovolj dolgo, da lahko humanitarne organizacije opravljajo svoje delo. Dejal je še, da je treba v Gazo dostaviti gorivo, saj je njegovo pomanjkanje glavni razlog za to, da večina bolnišnic na območju ne deluje več. K dostavi goriva sicer EU poziva že od začetka humanitarne krize.

"Obžalujemo, da se do zdaj to še ni zgodilo. In zdaj vidimo, kakšne so posledice, ko bolnišnice druga za drugo ustavljajo svoje dejavnosti," je povedal.

Poleg tega je treba znatno povečati število tovornjakov, ki jim je dovoljeno vstopiti v Gazo. Njihovo število ne dosega niti 10 odstotkov potreb po hrani, zdravilih, vodi in drugih dobrinah, je pojasnil komisar. Kot je dejal, o vsem tem sicer potekajo intenzivni pogovori, vendar pa za zdaj še niso prinesli zadovoljivih rezultatov.

Fajon pozvala k humanitarnemu premirju

"Razmere v Gazi se dramatično zaostrujejo in najostreje obsojam napade na bolnišnice, na civiliste, na otroke, gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in skrajni čas je, da dosežemo humanitarno premirje, da dobimo humanitarno pomoč za ljudi, ki so tam," pa je pred zasedanjem zunanjih ministrov povedala Fajon. Po njenem mnenju to, da ni mogoče zaustaviti spopadov oziroma narediti humanitarnih premorov, pomeni "izjemno krizo humanosti" in tudi "krizo svetovnega reda".

Sorodna novica Hamas pripravljen izpustiti 70 talcev v zameno za palestinske zapornike in prekinitev ognja v Gazi

Ministrica je izrazila upanje, da bo danes Evropska unija poslala močno skupno politično sporočilo. Samo povečevanje humanitarne pomoči, ki pa ne pride do ljudi, namreč nima smisla. "Tu so na preizkušnji tudi naše vrednote," je poudarila.

Ministri bodo govorili tudi o prihodnosti Bližnjega vzhoda po umiritvi napetosti, pri čemer je Fajon poudarila, da je najprej treba storiti vse, da se ustavi človeška tragedija, ki smo ji vsak dan priča. Si pa želi, da bi prišli v položaj, ko bi lahko znova resno in angažirano govorili o rešitvi dveh držav, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi slovenske vlade. "V svojem nastopu ob začetku mandata sem povedala, da si želim priznanja Palestine in tako tudi ravnamo kot odgovorna članica v Generalni skupščini Združenih narodov in zdaj tudi kot opazovalka v Varnostnem svetu," je povedala.

Zunanji ministri se v Bruslju sestajajo približno dva tedna po tistem, ko so se voditelji držav članic na vrhu zavzeli za vzpostavitev humanitarnih premorov in koridorjev, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.