"Katar sporoča, da je bil v okviru tekočega posredovanja dosežen dogovor o podaljšanju humanitarnega premirja na območju Gaze za dodatna dva dni," je na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva.

Katar je prav tako naznanil, da je pet njihovih letal s humanitarno pomočjo na poti v egiptovsko mesto Al Ariš, od koder naj bi nato pomoč dostavili v Gazo. Letala prevažajo okoli 156 ton pomoči, vključno s hrano, medicinskimi pripomočki in opremo za zavetišča, poroča katarska televizija Al Džazira.

V času humanitarnega premora in v tednih pred njim je Katar ob podpori ZDA in Egipta sodeloval v intenzivnih pogajanjih za vzpostavitev in podaljšanje premirja v Gazi. Sporazum o prekinitvi ognja je začel veljati v petek in naj bi prvotno trajal do torka zjutraj.

Po dogovoru o podaljšanju premirja je Hamas iz ujetništva izpustil 11 talcev, med njimi tri Francoze, dva Nemca in šest Argentincev. Izrael je po drugi strani iz svojih zaporov izpustil 33 Palestincev, med njimi 30 otrok in tri ženske.

Skupno je Hamas izpustil 69 talcev, Izrael pa 210 Palestincev, večinoma žensk in najstnikov.

Že v nedeljo je izraelski premier Benjamin Netanjahu spomnil, da dogovor o podaljšanju premirja predvideva možnost podaljšanja v zameno za izpustitev še 10 talcev na dan. Ob tem je sicer poudaril, da bo Izrael po premirju nadaljeval operacije proti Hamasu s ciljem uničenja tega gibanja. Hamas je v nedeljo zvečer sporočil, da želi podaljšati štiridnevno prekinitev ognja v upanju, da bo v zameno za talce zagotovil izpustitev dodatnih palestinskih zapornikov.

V tem času v Gazo prihaja nujno potrebna humanitarna pomoč, fotografije pa prikazujejo vso razsežnost uničenja. Velika večina severne Gaze je porušena, tudi stanovanjski bloki, begunska taborišča in bolnišnice, zato je na jug enklave zbežalo na tisoče ljudi. Vodja Svetovnega programa za hrano (WWP) je ob tem opozoril, da je Gaza na robu lakote, predstavniki ZN-a pa s terena poročajo o hudem pomanjkanju hrane, uničenju in obupu.

ZN, ZDA in EU pozdravili podaljšanje premirja

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil upanje, da bo dogovor vodil k okrepitvi dobave humanitarne pomoči v Gazo. Guterres je odločitev o podaljšanju prekinitve ognja označil za kanček upanja in človečnosti sredi teme vojne. "Upam, da nam bo to omogočilo okrepitev dobave humanitarne pomoči v Gazi. Brez dodatnega časa nam namreč ne bo uspelo zadovoljiti vseh potreb prebivalstva v Gazi," je dodal.

Tudi ZDA so pozdravile dogovor o podaljšanju prekinitve ognja in izrazile upanje, da bi premor trajal bistveno dlje. "To pa bo odvisno od tega, ali bo Hamas nadaljeval izpuščanje talcev," je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby.

Pojasnil je, da se je Hamas zavezal, da bo v prihodnjih dveh dneh izpustil še 20 žensk in otrok. Kljub temu pa ni prepričan, ali bo zdajšnje premirje vodilo do trajnejše prekinitev ognja v Gazi. "Ne bom govoril v imenu izraelskih sil, vendar so zelo jasno povedali, da bodo po koncu premora še naprej napadali vodstvo Hamasa," je dodal.

Predsednik ZDA Joe Biden kljub temu verjame, da je njegov pristop prinesel rezultate tako v smislu osvoboditve talcev kot glede zagotavljanja pomoči civilistom v Gazi, je nadaljeval Kirby in pojasnil, da je bil Biden neposredno vpleten v sklenitev dogovora o premirju in njegovo podaljšanje.

Podaljšanje prekinitve ognja je danes na omrežju X pozdravil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je ocenil, da bo to omogočilo dostavo dodatne humanitarne pomoči in izpustitve talcev. Ob tem je v pogovoru z egiptovskim zunanjim ministrom Samehom Šukrijem pohvalil vlogo Egipta pri dosegu tega dogovora.

Nov napad na Zahodnem bregu

O nasilju sicer znova poročajo z Zahodnega brega. V napadih izraelske vojske je bilo zahodno od Ramale ranjenih najmanj 21 Palestincev. Incident naj bi se zgodil, ko je izraelska vojska skušala razgnati več sto Palestincev, ki so pred tamkajšnjim zaporom čakali na izpustitev otrok.

Steinmeier napovedal pomoč pri obnovi prizadetih kibucev

Nemčija bo Izraelu ponudila finančno pomoč za obnovo kibucev skupnosti, ki so utrpele škodo ob napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas na začetku oktobra, je ob obisku v Izraelu napovedal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Steinmeier je obiskal kibuc Beeri, ki je bil 7. oktobra tarča napada oboroženih pripadnikov gibanja Hamas. Ob tem je napovedal, da bo Nemčija prihodnje leto zagotovila sedem milijonov evrov za obnovo tega območja. Sredstva bodo med drugim namenjena za obnovo kulturnega centra in centra za starejše v kibucu, ki sicer leži le nekaj kilometrov od meje z Gazo.

Steinmeier je dejal, da veliko ljudi že razmišlja o vrnitvi na območje. "Beeri in številni drugi kibuci si ne zaslužijo biti le del izraelske zgodovine, ampak predvsem del izraelske prihodnosti," je dejal.

Kibuc Beeri, ki so ga soustanovili nemški judje, je bil v napadu 7. oktobra skoraj popolnoma uničen. Več kot 130 od približno 1300 prebivalcev je bilo ubitih, več kot 50 pa ugrabljenih. Preživele prebivalce so začasno nastanili na območju ob Mrtvem morju.

Poziv k preiskavi vojnih zločinov

Strokovnjaka Združenih narodov za človekove pravice sta pozvala k neodvisni preiskavi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih v Izraelu in na palestinskih ozemljih od 7. oktobra, ko je palestinsko gibanje Hamas izvedlo krvave napade na izraelske cilje, Izrael pa je odgovoril s silovito ofenzivo na Gazo.

Posebni poročevalec ZN-a o zunajsodnih usmrtitvah Morris Tidball-Binz in posebna poročevalka o mučenju Alice Jill Edwards sta v skupni izjavi poudarila potrebo po "hitrih, preglednih in neodvisnih preiskavah" ter odgovornosti.

"Neodvisnim preiskovalcem je treba zagotoviti potrebna sredstva, podporo in dostop za izvedbo hitrih, temeljitih in nepristranskih preiskav zločinov, ki naj bi jih zagrešile vse strani v konfliktu," sta sporočila danes v Ženevi, pri čemer sama primerov zločinov ne navajata.

Neodvisne strokovnjake imenuje Svet ZN-a za človekove pravice s sedežem v Ženevi, vendar ti ne govorijo v imenu Združenih narodov.

Strokovnjaka sta mednarodno skupnost tudi pozvala, naj zagotovi, da bodo vsi odgovorni za najhujše kršitve pravic, zlasti tisti s poveljniško odgovornostjo, "nemudoma privedeni pred sodišče".

Poudarila sta tudi, da za vojne zločine in zločine proti človečnosti, ki spadajo pod t. i. univerzalno jurisdikcijo, "ni zastaranja". To pomeni, da lahko sodišča v kateri koli državi preganjajo odgovorne, ne glede na njihovo državljanstvo in državo, v kateri so bili zločini storjeni.