Na vrnitev je čakalo več deset tisoč ljudi, ki so takoj izkoristili možnost za odhod na domove na severu razdejane Gaze. Foto: Reuters
Na vrnitev je čakalo več deset tisoč ljudi, ki so takoj izkoristili možnost za odhod na domove na severu razdejane Gaze. Foto: Reuters

Ko so se razširile novice o izraelskem odprtju zapor, je v zavetiščih in šotoriščih v Gazi izbruhnilo navdušenje tisočih razseljenih družin. "Nič spanja, vse imam spakirano in pripravljeno za odhod ob prvi svetlobi," je dejala mati petih otrok Gada. "Vsaj domov gremo. Zdaj lahko rečem, da je vojne konec, in upam, da bo ostalo mirno," je dejala za Reuters.

Kot poroča Al Džazira, ljudje ta trenutek označujejo za zgodovinskega. Pravijo, da je enako pomemben kot oznanitev premirja.

Eden od prisilno razseljenih Palestincev, ki se vrača na sever, je dejal, da bo na novo zgradil to, kar so izraelske sile porušile. "Začeli bomo odstranjevati ruševine in vse bomo zgradili na novo," je dejal. Kljub izgubam, žalosti in uničenju je vrnitev dan zmage, je dodal.

Izraelska vojska je odredila različne poti za vrnitev Palestincev na sever. Po eni cesti gredo lahko samo peš, po drugi pa z vozili. Foto: Reuters
Izraelska vojska je odredila različne poti za vrnitev Palestincev na sever. Po eni cesti gredo lahko samo peš, po drugi pa z vozili. Foto: Reuters

Dogovor o premirju naj bi okoli 650.000 Palestincem omogočil vrnitev na sever iz osrednjega in južnega dela okupirane Gaze.

Pred izraelskimi zaporami je zaradi zavlačevanja z njihovim odprtjem na vrnitev na sever dva dni čakalo več deset tisoč Palestincev.

Necarim do nedavnega smrtna past

Območje okoli koridorja Necarim, ki ga morajo ljudje prečkati, da pridejo na sever, je zdaj polno ljudi. Pred prekinitvijo ognja je bilo območje smrtna past za vse, ki so se želeli vrniti domov na sever. Ubili so jih izraelski ostrostrelci, bili so tudi tarče topništva in letalnikov.

Koridor se imenuje Necarim po zadnji izraelski nezakoniti judovski naselbini v Gazi, ki je bila odstranjena leta 2005 v skladu z odločitvijo takratnega izraelskega premierja Ariela Šarona.

Necarim je sedemkilometrsko območje, ki sega od meje z Izraelom do Sredozemskega morja in obsega 47 kvadratnih kilometrov oziroma 13 odstotkov celotne Gaze.

Na tem območju je Izrael po vdoru v Gazo postavil vojaška oporišča, da je presekal Gazo na sever in jug. Al Džazira poroča, da so se izraelske sile z območja umaknile le delno. Odprle so približno tri četrtine koridorja, tako da še naprej ohranjajo nadzor nad območjem.

Izraelska vojska je prebivalcem Gaze sporočila, da se bodo lahko na sever vrnili peš po obalni cesti, z vozili pa po cesti Salah al Din. Ob tem je vojska dodala, da bo prehod borcev ali prenos orožja po teh poteh imela za kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Ljudi je posvarila pred "sodelovanjem s kakršno koli teroristično entiteto, ki bi jih skušala izkoristiti za prenos orožja ali prepovedanih materialov". Pregledovanje vozil bo izvajalo zasebno varnostno podjetje.

Zaradi obsežnega uničenja, ki ga je na severu povzročil Izrael, bodo povratniki trpeli tudi po koncu vojne, poroča Al Džazira. Civilni objekti so porušeni, ljudje bodo morali tudi izkopavati trupla bližnjih izpod ruševin.

Tovornjaki s humanitarno pomočjo iz Egipta na poti v Gazo. Foto: Reuters
Tovornjaki s humanitarno pomočjo iz Egipta na poti v Gazo. Foto: Reuters

V Gazo od začetka premirja vstopilo več kot 350 tovornjakov Unicefa

Sklad ZN-a za otroke (Unicef) je v prvem tednu premirja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas okrepil dostavo nujne humanitarne pomoči za otroke v Gazi. Kot so sporočili, je od 19. januarja v Gazo vstopilo 350 tovornjakov s humanitarno pomočjo. V Gazi po več kot 15 mesecih vojne pomoč potrebuje približno milijon otrok.

Tovornjaki s čisto pitno vodo, higienskimi kompleti, terapevtsko hrano za zdravljenje nedohranjenosti, toplimi oblačili, šotorskimi ponjavami in drugo nujno humanitarno pomočjo na območje Gaze vstopajo tako čez prehode na severu kot na jugu. Unicef humanitarne zaloge nato v sodelovanju s partnerji razdeljuje družinam v stiski.

"Naše ekipe delajo 24 ur na dan, da bi povečale obseg nujno potrebne humanitarne pomoči, zlasti na območjih, ki jih pred premirjem zaradi operativnih izzivov ali omejitev ni bilo mogoče doseči," je povedala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.

Kot je dodala, je premirje prineslo nekaj olajšanja, vendar se družine vračajo na popolnoma uničena območja. V Gazi so namreč številne šole, bolnišnice in domovi povsem uničeni.
Po Unicefovih podatkih s sredine januarja v Gazi deluje manj kot polovica od 36 bolnišnic, kar povečuje tveganje za izbruh nalezljivih bolezni in ogroža otroke, medtem ko je 95 odstotkov šol poškodovanih ali uničenih.

EU napovedal obnovitev misije za mejni prehod Rafa v Gazi

Zunanji ministri članic EU-ja so se dogovorili o obnovitvi misije pomoči za mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom (EUBAM Rafah), je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Misija bo številnim ranjenim prebivalcev Gaze omogočila, da zdravniško oskrbo prejmejo zunaj enklave, je na omrežju X zapisala Kallas.

Misija EUBAM Rafah se je začela novembra 2005 po izraelskem umiku iz Gaze, da bi zagotovili prisotnost tretje strani na mejnem prehodu med Gazo in Egiptom ter vzpostavili zaupanje med izraelsko vlado in palestinsko upravo. Ko je nadzor nad Gazo prevzelo islamistično gibanje Hamas, je misija prešla v stanje pripravljenosti.

Trenutno prehod, ki je dolgo veljal za ključnega za dobavo humanitarne pomoči v enklavo, nadzira izraelska vojska.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je medtem potrdil, da bodo v misiji sodelovali pripadniki varnostnih sil iz Italije, Španije in Francije, ki naj bi v Gazo odpotovali kmalu.

Fajon: Ne strinjamo se s prisilnim razseljevanjem Palestincev

Slovenija se ne strinja s prisilnim razseljevanjem palestinskega ljudstva, je po izjavi predsednika ZDA Donalda Trumpa o "očiščenju" Gaze pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Nikakor ne bomo privolili v prisilni pregon, razseljevanje palestinskega ljudstva," je povedala Fajon. Spomnila je, da je Slovenija lani priznala suvereno in neodvisno Palestino, in dodala, da imajo Palestinci pravico do svojega ozemlja.

Možnost preselitve Palestincev iz Gaze v Egipt in Jordanijo, kot je predlagal Trump, je ministrica označila za absolutno nesprejemljivo. Dodala je, da bi lahko pri tem šlo za "grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava".

"Mislim, da moramo kot Evropska unija zelo ostro nastopiti proti temu," je poudarila.

Izrael in Hamas potrdila smrt osmih talcev v Gazi

Osem izmed 33 talcev, katerih osvoboditev je predvidena v prvi fazi dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas na območju Gaze, je mrtvih, so sporočile izraelske oblasti. Hamas je pogajalcem že pred tem posredoval seznam z imeni, ki potrjuje navedbe izraelske vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Družine so bile obveščene o stanju njihovih bližnjih," je na novinarski konferenci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik izraelske vlade David Mencer, ki je oznanil novico o smrti osmih izmed 33 talcev, ki naj bi jih izpustili v prvi fazi dogovora.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je pred tem po navedbah agencije Reuters posrednikom v pogajanjih predalo seznam z imeni, na katerem je navedeno, da je od skupno 33 izraelskih talcev še vedno živih 25. Dejansko jih bodo tako osvobodili še 18.

V skladu z dogovorom o premirju v Gazi je Hamas namreč že izpustil sedem izraelskih državljank – ob uveljavitvi dogovora pred nekaj več kot tednom dni so najprej osvobodili tri ujetnice, nato so preteklo soboto izpustili še štiri izraelske vojakinje.

Izrael je medtem v okviru obeh izmenjav ujetnikov iz zaporov skupno izpustil 290 Palestincev, večinoma žensk in mladoletnikov. V ujetništvu v Gazi po zadnji izmenjavi trenutno ostaja še 90 talcev, od tega naj bi jih približno 30 umrlo, navajajo izraelski viri.

Osem izraelskih talcev od 33 je mrtvih

Izrael ni dopustil vrnitve že konec tedna

V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja bi se morali prebivalci severa Gaze tja vrniti že konec tedna, a je Izrael palestinskemu gibanju Hamas očital, da je prekršil dogovor s tem, da ni izpustil civilne ujetnice Arbel Jehud, zato je še naprej preprečeval prehod do severa Gaze.

Pozno v nedeljo pa so katarski posredniki sporočili, da se je Hamas strinjal, da bo izpustil Jehud in še dva ujetnika pred petkom, Izrael pa bo v zameno dovolil razseljenim Palestincem, da se vrnejo na sever Gaze.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo potrdil, da bo Hamas izpustil Jehud, vojakinjo Agam Berger in še eno ujetnico oziroma ujetnika. Iz Gaze bo tako ta teden izpuščenih šest ujetnikov oziroma ujetnic, tri v četrtek in tri v soboto.

Ben-Gvir: Moramo se vrniti k vojni in uničiti

Donedavni izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je izstopil iz vlade zaradi dogovora o premirju, je vrnitev Palestincev na sever Gaze označil za zmago Hamasa.

"Junaški vojaki se niso bojevali in dali življenja v Gazi, da bi bile mogoče takšne fotografije. Moramo se vrniti k vojni – in uničiti," je sporočil na omrežju X. Ben-Gvir poziva k ponovni izraelski zasedbi Gaze.

Več deset tisoč razseljenih Palestincev se je začelo vračati na sever Gaze