"Računamo na učinkovito vlogo arabskih držav pri končanju humanitarne tragedije, ki jo je izraelska okupacija povzročila na območju Gaze, in preprečevanje načrtov okupacije za razselitev Palestincev," je gibanje Hamas sporočilo pred današnjim zasedanjem v Kairu.

V egiptovskem glavnem mestu so se zbrali voditelji držav članic Arabske lige in drugih držav, ki bodo razpravljali o obnovi uničene Gaze in njeni prihodnosti.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi gosti številne voditelje, med udeleženci srečanja je tudi začasni predsednik Sirije Ahmed Al Šara. Več držav, med katerimi je tudi Savdska Arabija, bodo sicer zastopali zunanji ministri ali drugi visoki predstavniki.

Zunanji ministri arabskih držav so se pred današnjim vrhom v ponedeljek v Kairu sestali na sestanku za zaprtimi vrati, da bi pripravili načrt za obnovo Gaze brez razseljevanja njenih prebivalcev, je za AFP povedal neimenovani vir iz Arabske lige. Načrt naj bi uradno predstavili na današnjem zasedanju.

Egipt naj bi predlagal 53-milijardni načrt

Egipt po navedbah francoske tiskovne agencije AFP, ki je pridobila vpogled v osnutek dokumenta, predlaga vložek 53 milijard ameriških dolarjev za obnovo Gaze v petih letih, načrt pa naj bi se osredinjal na najnujnejšo humanitarno pomoč, obnovo infrastrukture in dolgoročen gospodarski razvoj.

V skladu z načrtom bi se v prvih šestih mesecih osredinili zlasti na odstranjevanje ruševin in neeksplodiranih ubojnih sredstev ter zagotavljanje začasnih nastanitev za skoraj dva milijona razseljenih Palestincev.

Nato bi se začela druga faza, med katero bi potekala obnova ključne infrastrukture in zagotavljanje trajnejših nastanitev. Tretja faza, ki bi v skladu z načrtom potekala najmanj do leta 2030, pa bi vključevala gradnjo in nadgradnjo prebivališč, industrijskih območij ter pristanišč in vzpostavitev letališča. To je v Gazi že obstajalo, a ga je Izrael uničil.

Na področju financiranja teh načrtov Egipt predlaga ustanovitev posebnega sklada pod mednarodnim nadzorom, ki bo zagotavljal učinkovito, trajnostno in pregledno financiranje, navaja AFP. Glede upravljanja Gaze po koncu vojne pa načrt predvideva, da bi v ta namen ustanovili poseben administrativni odbor.

Odbor naj bi sestavljalo več "neodvisnih tehnokratov", ki bi upravljali ozemlje v prehodnem obdobju šestih mesecev, pozneje pa naj bi nadzor nad območjem v celoti prevzela palestinska samoupravna oblast. Načrt ob tem predvideva tudi sodelovanje mednarodnih akterjev, vključno z Združenimi narodi, pri zagotavljanju miru.

Arabske države svoj povojni načrt za Gazo pripravljajo kot odgovor na zamisel ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so jo ogorčeno zavrnile. Trump je namreč pred časom razburil z načrtom, po katerem bi ZDA prevzele Gazo in jo spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, okoli dva milijona Palestincev pa bi proti njihovi volji izselili v sosednje arabske države, predvsem v Egipt in Jordanijo.

Izrael zahteva demilitarizacijo Gaze

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je dejal, da Izrael pred drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom zahteva popolno demilitarizacijo Gaze in izpustitev preostalih ujetnikov.

"Nimamo dogovora o drugi fazi. Zahtevamo popolno demilitarizacijo Gaze, odhod Hamasa in Islamskega džihada ter izročitev talcev," je na novinarski konferenci dejal Sar.

Po njegovih besedah lahko drugo fazo začnejo izvajati že v sredo, če bosta gibanji zahtevi izpolnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri Hamasu so zahtevo Izraela, ki Gazo okupira od leta 1967, po razorožitvi zavrnili. "Vsakršno govorjenje o orožju odporniškega gibanja je nesmiselno. Razorožitev je za Hamas in vse frakcije odpora nesprejemljiva," je sporočil visoki predstavnik gibanja Sami Abu Zuhri.

Po sobotnem izteku prve faze prekinitve ognja sta Izrael in Hamas v sporu glede naslednje faze. Izrael želi podaljšanje prve, Hamas pa vztraja, da je treba glede na dogovor začeti drugo fazo, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih ujetnikov in umik izraelske vojske iz Gaze.

Izrael ob tem od nedelje spet preprečuje dobavo humanitarne pomoči v Gazo in od Hamasa zahteva sprejetje svojega predloga o podaljšanju prve faze.

To naj bi želel podaljšati vsaj za en teden oziroma do prihoda ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa na to območje. Palestinsko gibanje pravi, da gre za izsiljevanje.

Izraelski zunanji minister je medtem stopil v obrambo odločitvi o ustavitvi dobave pomoči, češ da je ta postala glavni vir prihodkov Hamasa. "Ta denar uporabljajo za terorizem, da bi obnovili svoje zmogljivosti in v svojo organizacijo pridobili še več mladih teroristov," je dejal.

Novo pomanjkanje hrane zaradi obnove zapore

Iz Gaze medtem poročajo o novem o pomanjkanju osnovnih živil zaradi izraelske ponovne zapore območja. Primanjkuje olja za kuhanje, riža, moke in drugih potrebščin, ki so zdaj bodisi nedostopne bodisi predrage.

Cene osnovnih živil so poskočile po odločitvi Izraela, da spet prepreči dobavo humanitarne pomoči. Ljudje so prestrašeni in si skušajo narediti zaloge hrane. Eden od prebivalcev je dejal, da so se do zdaj cene dvignile že za 80 odstotkov, če bodo prehodi ostali zaprti, pa bodo cene poskočile za 200 odstotkov, poroča Al Džazira.

Na Zahodnem bregu ubita človeka

Izraelske okupacijske sile so z oklepnimi vozili vdrle v Dženin na severu okupiranega Zahodnega brega, pri čemer sta bila ponoči ubita dva Palestinca, od katerih naj bi bil eden od njiju lokalni vodja Hamasa.

Blizu Nablusa pa so bili ranjeni štirje Palestinci, vključno s 13-letnikom, ki je bil s pravim nabojem ustreljen v prsi.

V zadnjih 43 dneh so izraelske sile samo v Dženinu in tamkajšnjem begunskem taborišču ubile najmanj 27 ljudi.