Guterres je pred Varnostnim svetom ZN-a pozval k zaščiti civilistov v vojni med Hamasom in Izraelom, ob tem pa izrazil zaskrbljenost zaradi "očitnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava" na območju Gaze. Po njegovih besedah je v "ključnem trenutku, kot je ta", ključnega pomena, da vojna ima pravila, začenši s temeljnim načelom spoštovanja in zaščite civilistov.

"Pomembno je tudi priznati, da se napadi Hamasa niso zgodili v vakuumu. Palestinci so bili podvrženi 56-letni zadušljivi okupaciji. Toda zamere palestinskega ljudstva ne morejo opravičiti grozljivih napadov Hamasa. In ti grozljivi napadi ne morejo opravičiti kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva," je še dejal Guterres.

Njegove besede so razjezile izraelskega veleposlanika pri ZN-u Gilada Erdana, ki je Guterresev govor opisal kot šokanten in v zapisu na omrežju X generalnega sekretarja ZN-a pozval k takojšnjemu odstopu.

"Njegova izjava, da se 'napadi Hamasa niso zgodili v vakuumu', je izrazila razumevanje za terorizem in umore," je zapisal Erdan. "Res je žalostno, da ima vodja organizacije, ki je nastala po holokavstu, tako grozljiva stališča," je še dejal.

Izraelski zunanji minister Eli Cohen je zaradi govora odpovedal načrtovano srečanje z Guterresem. "Ne bom se srečal z generalnim sekretarjem ZN-a. Po 7. oktobru ni več prostora za uravnotežen pristop. Hamas je treba izbrisati s sveta!" je sporočil Cohen.

Sorodna novica Kaj nam pomenijo besede, ko govorimo o Izraelu/Palestini?

Generalna skupščina s svojo resolucijo

Po vetu ZDA na ruski in brazilski predlog resolucije o spopadih na Bližnjem vzhodu v Varnostnem svetu bo resolucijo skušala sprejeti Generalna skupščina ZN-a, ki bo o tem razpravljala v četrtek, je članicam ZN-a v ponedeljek pisno sporočil predsednik generalne skupščine Dennis Francis.

Zasedanje generalne skupščine so po ameriškem vetu na predlog brazilske resolucije, ki je obsodila napade Hamasa na Izrael 7. oktobra in pozvala k humanitarni prekinitvi ognja, a ni omenila pravice Izraela do samoobrambe, zahtevale Rusija, arabske države, tudi Sirija, Bangladeš, Vietnam in Kambodža.

Rusija je v Varnostnem svetu prejšnji teden predlagala resolucijo, ki napadov Hamasa ni obsodila, ampak je zahtevala humanitarno prekinitev ognja. Podprlo jo je le pet od 15 članic Varnostnega sveta. Nato je s predlogom prišla Brazilija, ki oktobra predseduje Varnostnemu svetu. Brazilski predlog resolucije je dobil dovolj glasov za potrditev, a so sprejetje preprečile ZDA z vetom.

Macron za mednarodno koalicijo proti Hamasu

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je ob obisku Izraela zavzel, da bi se mednarodna koalicija proti džihadistom Islamske države v Siriji in Iraku razširila tudi proti palestinskemu gibanju Hamas.

"Predlagam, da zgradimo regionalno in mednarodno koalicijo za boj proti terorističnim skupinam, ki nas ogrožajo vse," je dejal Macron po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in zatrdil, da imata Francija in Izrael terorizem za skupnega sovražnika. Francoski predsednik je izrazil skrb pred širitvijo konflikta v regiji, a ob tem dejal, da mora biti boj proti Hamasu brez milosti, ampak ne brez pravil.

Netanjahu ni neposredno komentiral Macronovega predloga o mednarodni koaliciji, je pa dejal, da gre za boj med "osjo zla" in "svobodnim svetom". "To ni samo naša bitka, to je bitka vseh," je dejal.

Macron sicer ni pojasnil, kako si predstavlja razširitev ciljev mednarodne koalicije proti Islamski državi, na čelu katere so ZDA, a v njej Izrael ne sodeluje.

Za francoskega predsednika bi moral biti glavni cilj izraelske operacije v Gazi osvoboditev talcev. "Naša glavna dolžnost je boj proti tem terorističnim skupinam, brez zmede in brez širjenja konflikta," je dejal po pogovorih z izraelskim predsednikom Jiackom Hercogom v Izraelu, kot prvi cilj, ki ga je treba doseči, pa poudaril izpustitev vseh talcev.

Pred tem se je na letališču v Tel Avivu srečal s svojci Francozov in izraelskih Francozov, ki so bili ubiti v Hamasovih napadih ali pa so kot talci zajeti na območju Gaze. Izrazil jim je solidarnost Francije. "Žalujemo z Izraelom. 30 naših rojakov je bilo ubitih 7. oktobra, devet jih je še vedno pogrešanih ali pa jih je Hamas zajel kot talce," je ob tem zapisal Macron na omrežju X.

Macron je poudaril potrebo po obnovitvi političnega procesa s Palestinci, o čemer se je popoldne v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu govoril s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Na srečanju je Macron dejal, da Hamasov napad ni bil travmatičen le za Izraelce, ampak je bil katastrofa za Palestince.

"Palestinsko življenje je vredno francoskega življenja, ki je vredno izraelskega življenja," je dejal Macron in ponovil potrebo po rešitvi dveh držav, za katero je dejal, da je nujna, da Palestinci ne bodo sledili "prividom najradikalnejših terorističnih skupin".

Sorodna novica UNRWA opozarja na kritično pomanjkanje goriva v Gazi, Izrael krivi Hamas

Abas, ki je dejal, da glas Francije v regiji spoštujejo, je pozval k takojšnji prekinitvi "agresije" na Gazo in k zaščiti Palestincev.

Francoski predsednik naj bi se srečal tudi z več regionalnimi voditelji. Po napovedih francoskega predsedstva bo namreč po srečanju z Abasom odpotoval v Aman, "kjer se bo verjetno srečal z jordanskim kraljem Abdalahom II., morda pa tudi z drugimi regionalnimi voditelji".

Kot je še poudaril, je treba najti politično rešitev za bližnjevzhodno krizo in da se mora izraelsko-palestinski mirovni proces nadaljevati. "Stabilnost regije in vrnitev v normalo bosta zagotovljeni samo, če bo odziv Izraela na nasilje neusmiljen, a tudi političen, in bo sprejel legitimno pravico Palestincev do države," je dejal v Jeruzalemu.

Francoski predsednik je zadnji po vrsti zahodnih voditeljev, ki je na solidarnostnem obisku v Izraelu od začetka konflikta, bo pa prvi, ki se bo srečal tudi s palestinskim vodstvom. Palestinske oblasti, ki jih vodi Abas, na območju Gaze nimajo oblasti, odkar jih je od tam leta 2007 pregnal Hamas po nekaj dneh oboroženih spopadov.

Pred Macronom so Izrael obiskali ameriški predsednik Joe Biden, nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Rishi Sunak, premierka Italije Giorgia Meloni in grški premier Kiriakos Micotakis.

Putin in Erdogan opozarjata pred katastrofo v Gazi

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Tayyip Erdogan sta v telefonskem pogovoru izrazila globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila civilnih žrtev in katastrofalnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, so sporočili iz Kremlja.

Predsednika sta govorila tudi o izraelskih napadih na stanovanjske soseske in verska poslopja, ki sta jih označila za nesprejemljive. Zavzela sta se za rešitev dveh držav.

Erdogan je v ločeni izjavi še očital Zahodu, da kljub humanitarni krizi v Gazi molči. "Opazili smo, da je Varnostni svet Združenih narodov poglobil krizo z enostranskim odnosom, namesto da bi končal prelivanje krvi, zagotovil čimprejšnjo prekinitev ognja in ukrepal v smeri preprečevanja civilnih žrtev," je bil kritičen v izjavi ob 78. obletnici ustanovitve Združenih narodov.