Blinken je med obiskom v Tel Avivu ponovil, da ZDA stojijo Izraelu ob strani, a je po njegovih besedah pomembno, kako Izrael uveljavlja "pravico in dolžnost, da se brani". Dejal, da so ti časi "težki", a da je dobro biti spet v Izraelu in pokazati solidarnost s to državo.

"Trdno smo ob strani Izraelu," je dejal po srečanju z izraelskim predsednikom Isaacom Herzogom in dodal, da ima Izrael "pravico in dolžnost, da se brani in zagotovi, da se dogodki s 7. oktobra nikoli več ne bodo zgodili".

Znova je potrdil podporo ZDA rešitvi dveh držav in ocenil, da je oblikovanje palestinske države "edini način za zagotovitev trajne varnosti za judovski in demokratičen Izrael". Zavzel se je tudi za zaščito novinarjev na območju Gaze.

Ameriški minister je še dodal, da mora v Gazo priti pomoč za tiste, ki jo nujno potrebujejo. Ves čas razmišljajo o talcih, ki jih je Hamas ugrabil na jugu Izraela in jih odpeljal v Gazo, je dejal in zagotovil, da so odločeni, da jih bodo pripeljali nazaj.

Blinken se je v Tel Avivu sešel z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in člani izraelske vlade ter se seznanil z razmerami na terenu in vojaškimi cilji Izraela.

Sorodna novica Nasrala: Hamasov napad razkril šibkost Izraela, ki je doživel potres

Blinken je novinarjem povedal, da je v pogovoru z Netanjahujem ponovil poziv Izraelu k humanitarnemu premoru, da bi na območje Gaze lahko prišlo več humanitarne pomoči. Ocenil je, da bi ti premori ustvarili "boljše okolje za izpustitev talcev".

Po pogovorih z visokimi izraelskimi predstavniki je Blinken tudi dejal, da še "pilijo" podrobnosti o tem, kako bi humanitarni premori potekali in da je imel Izrael legitimna vprašanja o njihovem poteku.

Netanjahu je dejal, da je Blinknu dal jasno vedeti, da bodo nadaljevali napade z vso silo in da "zavračajo kakršno koli začasno prekinitev ognja, ki ne vključuje osvoboditve naših talcev". Hamas je zajel okoli 240 talcev, zadržuje pa jih na območju Gaze.

BBC dodaja, da so prekinitve ognja običajno dolgoročni dogovori, ki stranema omogočajo začetek dialoga, medtem ko lahko humanitarni premor traja samo nekaj ur.

Blinken bo po Izraelu obiskal še sosednjo Jordanijo. Regijo je sicer obiskal že nekaj dni po napadu Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra, na katerega je Izrael odgovoril s povračilnimi napadi na območje Gaze.

Izraelski predsednik: Spoštujemo mednarodno pravo

Izraelski predsednik je medtem zatrdil, da Izrael spoštuje mednarodno pravo. Dejal je, da je izraelska vojska prebivalcem Gaze poslala šest milijonov SMS-sporočil in odvrgla 1,2 milijona pamfletov, ki ljudi opozarjajo, da se morajo premakniti zaradi napadov.

Tudi v primeru napadov na begunsko taborišče Džabalija, v katerem je umrlo okoli 200 ljudi, je Izrael po Hercogovih besedah spoštoval mednarodno pravo z opozorili, naj civilisti zapustijo območje.

Izrael napadel konvoj reševalnih vozil

Hamas je sporočil, da je bil v izraelskem napadu zadet konvoj reševalnih vozil blizu bolnišnice Al Šifa v Gazi in dodal, da je bilo ubitih več ljudi. Izraelske sile so potrdile, da so izvedle napad samo na eno reševalno vozilo, ki naj bi ga uporabljali pripadniki Hamasa.

O napadu je poročal tudi novinar francoske tiskovne agencije AFP, ki je na prizorišču poleg poškodovanega reševalnega vozila videl več trupel.

Izrael je kmalu po napadu potrdil, da je ciljal reševalno vozilo v bližini bolnišnice in pojasnil, da naj bi ga v času napada uporabljali pripadniki Hamasa. "V napadu je bilo ubitih več teroristov," je sporočila izraelska vojska.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je izrazil pretresenost ob poročilih o napadu na reševalno vozilo v bližini bolnišnice. "Ponavljamo, pacienti, zdravstveni delavci, ustanove in reševalna vozila morajo biti ves čas zaščiteni," je zapisal na omrežju X.

WHO sicer že dlje časa opozarja na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov. Ministrstvo za zdravje v Gazi pa je v četrtek sporočilo, da v 16 od 35 bolnišnic v enklavi zaradi pomanjkanja goriva ne morejo več zdraviti bolnikov.

ZN: V šoli ubitih 20 ljudi

Kot poroča BBC, je Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem UNRWA sporočila še, da je v šoli v begunskem taborišču Džabalija umrlo 20 ljudi. Poškodovane so tudi šole v begunskih taboriščih Al Šati in Al Bureidž. Umrli naj bi trije ljudje.

Izraelska letala so celo noč bombardirala Gazo, vključno z območji Džabalije, Bureidža, Beit Lahije in soseskama Al Zajtun in Tal al Hava v mestu Gaza.

Al Džazira poroča o novih zračnih napadih v bližini bolnišnice Al Kuc. Bolnišnica stoji v soseski Tal al Hava na zahodu mesta Gaza. Izrael naj bi ji večkrat grozil z napadi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da bi bil napad na bolnišnico, v katero se je zateklo 14.000 razseljenih ljudi, v njej pa so še ranjeni in bolni, nezakonit po mednarodnem pravu in bi lahko predstavljal vojni zločin.

WHO opozarja na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je v četrtek sporočilo, da 16 od 35 bolnišnic na območju zaradi pomanjkanja goriva ne more več zdraviti bolnikov, preostale pa lahko zagotavljajo le zelo omejeno oskrbo. Gorivo je namreč nujno potrebno za delovanje generatorjev, ki bolnišnicam zagotavljajo elektriko.

V zračnem napadu na dom novinarja TV Palestina Mohameda Abuja Hataba je bilo poleg njega ubitih še deset članov njegove družine.

Ministrstvo: Rakavi bolniki umirajo, ker bolnišnica ne deluje

Ministrstvo za zdravje v Gazi je pozval mednarodno skupnost, naj vzpostavi varen koridor za dobavo zdravil, goriva in prihod prostovoljnih zdravstvenih ekip. Prebivalce Gaze je pozvalo, naj donirajo kri, k dobavi zalog krvi je ministrstvo pozvalo tudi Rdeči križ.

Opozorili so, da je zaradi pomanjkanja goriva prenehala delovati edina bolnišnica za rakave bolnike v Gazi, zaradi česar je umrlo že več kot 10 teh bolnikov.

ZN poziva k nujni pomoči

Združeni narodi so medtem pozvali k nujni pomoči za prebivalce Gaze in Zahodnega brega. Ocenjujejo, da bodo potrebe po pomoči približno 2,2 milijona prebivalcev Gaze in 500.000 na zasedenem Zahodnem bregu znašale 1,2 milijarde dolarjev do konca leta 2023, je sporočil Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

"Prvotni poziv, objavljen 12. oktobra, je prosil za 294 milijonov dolarjev (okoli 276 milijonov evrov) za podporo skoraj 1,3 milijona ljudi. Razmere so se od takrat močno poslabšale," so opozorili pri OCHA-ju.

Poziv k pomoči donatorjev, podrobnosti katerega bo OCHA objavil v prihodnjih dneh, naj bi vseboval "potrebe po hrani, vodi, zdravstveni oskrbi, zatočiščih in drugih prednostnih nalogah po množičnem bombardiranju na območju Gaze", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razmere v Gazi, ki je pod izraelsko okupacijo in blokado in skoraj povsem odrezana od humanitarne pomoči, so se v zadnjih tednih močno dodatno poslabšale, pomoč vanjo pa prihaja le počasi in v omejenem obsegu. Razmere so zaostrene tudi na Zahodnem bregu, kjer se krepijo racije izraelskih varnostnih sil in napadi judovskih priseljencev na Palestince.

Do zdaj ubitih 23 izraelskih vojakov

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je obkolila mesto Gaza in da napreduje. V zadnjih spopadih s palestinskimi borci so bili ubiti še štirje izraelski vojaki, je sporočila vojska, skupaj od začetka invazije najmanj 23. Vključno s Hamasovim napadom na jugu Izraela 7. oktobra je bilo ubitih več kot 330 izraelskih vojakov.

Oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas, Brigade Izedina Al Kasama, je opozorilo, da se bodo izraelski vojaki, ki bodo vstopili v Gazo, vrnili v "črnih vrečah".

Izraelska vojska sicer sporoča, da napade v Gazi izvaja na kopnem, z morja in iz zraka. V zadnjih 24 urah naj bi ubili 130 palestinskih borcev.

Glavna cesta v Gazi, Salah Al Din, je popolnoma blokirana, po njej se ne morejo premikati ne vozila ne ljudje, poroča Al Džazira. Obalna cesta Al Rašid pa je ne samo zaprta, ampak tudi tarča hudega obstreljevanja z morja in iz zraka.

Al Džazira navaja posnetke, ki kažejo, da so bili v četrtek tarče napadov civilisti, ki so skušali zapustiti mesto Gaza. Med tarčami so bila tudi vozila z oznako ZN-a in reševalna vozila.

Iz Gaze poletele rakete. Poročil o škodi ni.

Po približno dvanajsturnem premoru so bili medtem iz Gaze znova izvedeni raketni napadi na Izrael. Poročil o žrtvah in škodi za zdaj ni.

Opozorilne sirene za raketni napad so se oglasile v večinoma že evakuiranem kraju Kisufim blizu meje med izraelskim ozemljem in Gazo. Za zdaj še ni jasno, ali za izstrelitvijo stoji Hamas. Po podatkih izraelske vojske je sicer nad Izrael od začetka zadnjih sovražnosti poletelo več kot 8000 raket, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Izrael je v bombardiranju Gaze od 7. oktobra po palestinskih podatkih ubil najmanj 9061 ljudi, od tega več kot 3600 otrok. Napadi sledijo Hamasovemu vdoru na jug Izraela, v katerem je bilo po izraelskih podatkih ubitih najmanj 1405 ljudi, večinoma civilistov.

"Palestinskih delavcev iz Gaze ne bo več"

Izrael bo prekinil vse stike z Gazo in na okupirano območje vrnil palestinske delavce, ki delajo v Izraelu, je pozno v četrtek sporočila izraelska vlada. Pred izbruhom spopadov je po podatkih izraelskega vojaškega organa, ki ureja palestinske civilne zadeve, v Izraelu uradno delalo približno 18.500 prebivalcev Gaze.

"Izrael prekinja vse stike z Gazo. Palestinskih delavcev iz Gaze ne bo več," so sporočili iz izraelskega varnostnega kabineta, enako pa je v objavi na družbenem omrežju X zapisal tudi urad premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem so napovedali, da bodo vse palestinske delavce, ki so bili na dan napada gibanja Hamas na ozemlju Izraela, vrnili v Gazo.

Po 7. oktobru je tisoče palestinskih delavcev v Izraelu izginilo, oblasti so izvajale množične aretacije. Organizacije za zaščito človekovih pravic in sindikati menijo, da so bili nekateri delavci nezakonito pridržani v vojaških poslopjih na okupiranem Zahodnem bregu, potem ko so jim izraelske oblasti odvzele dovoljenja za delo v Izraelu.

Organizacije za človekove pravice pa sedaj opozarjajo, da vračanje delavcev za mnoge pomeni smrtno obsodbo.

Tudi Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi vračanja palestinskih delavcev iz Izraela v Gazo. Opozarjajo, da se bodo ti sedaj morali soočiti z nevarnostmi vojne, nekateri pa verjetno več nimajo niti domov, kamor bi se lahko vrnili. ZN je ob tem še izrazil skrb nad dosedanjimi pravno neutemeljenimi pridržanji teh delavcev.

"Delavci morda nimajo domov, kamor bi se lahko vrnili, in se soočajo z resnimi nevarnostmi zaradi nenehnih vojaških spopadov na tem ozemlju," je na novinarski konferenci v Ženevi povedala tiskovna predstavnica urada ZN-a za človekove pravice (OHCHR) Elizabeth Throssell.

Pojasnila je, da so med tistimi, ki jih Izrael vrača v Gazo, večinoma palestinski delavci in bolniki, ki so bili pridržani po napadu Hamasa 7. oktobra. "Zelo nas skrbi tudi to, da je bilo po tem, ko je Izrael preklical njihova delovna dovoljenja, v vojaških objektih brez prave pravne podlage pridržanih najmanj 4000 palestinskih delavcev in pacientov," je še dodala.

Danes so nato organi na razmejitveni črti med Gazo in Izraelom sporočili, da se je v Gazo že vrnilo na tisoče delavcev. Tudi posnetki francoske tiskovne agencije AFP so pokazali skupine delavcev, ki so prišli na mejni prehod Karem Abu Salem na jugu Gaze, ki ga običajno uporabljajo le za blago.

Kot so še dodali v izraelskem kabinetu, so se pristojni odločili, da bodo vsa sredstva, namenjena Gazi, odšteli od sredstev palestinske uprave na Zahodnem bregu.

Izrael v imenu palestinske uprave na Zahodnem bregu pod izraelsko okupacijo pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov ameriških dolarjev. Ta izplačila so sicer po ponedeljkovi odločitvi Izraela o začasni zamrznitvi palestinskih sredstev pod vprašajem.

Opozorilo na nevarnost širitve spopadov

Medtem je Nura Al Kaabi z mininstrstva za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov opozorila, da se temperatura na območju "bliža vrelišču".

Poudarila je nevarnost širjenja spopadov na območju in dodatnega stopnjevanja. "Ekstremistične skupine bodo izkoristile razmere za promocijo ideologij, ki nas bodo držale zaklenjene v ciklih nasilja," je dejala.

ZAE so leta 2020 vzpostavile diplomatske odnose z Izraelom.

Irski premier: Dejanja Izraela so podobna maščevanju

Irski premier Leo Varadkar je ostro kritiziral Izrael in dejal, da so njegova dejanja v Gazi "nekaj podobnega maščevanju".

Poudaril je, da Izrael ima pravico do obrambe, a da to, kar se dogaja, ni le obramba. Gre za eno najostrejših kritik kakšnega voditelja članice EU-ja na račun Izraela.

Zračni napad in racije na Zahodnem bregu

Al Džazira poroča tudi o izraelskem napadu z brezpilotnim letalom na obrobju begunskega taborišča Dženin na severu okupiranega Zahodnega brega. Izraelske okupacijske sile so tudi vdrle v taborišče in z buldožerjem uničile ceste okoli njega.

Napad na begunsko taborišče je trajal okoli devet ur, glede na zdravstvene vire so bili ubiti štirje Palestinci, 12 je ranjenih.

Izraelske sile so napadle tudi begunsko taborišče al Favar, južno od Hebrona. Ubili naj bi najmanj dva človeka, še pet pa ranili.

V begunskem taborišču Kalandija blizu Ramale pa so okupacijske sile ubile Palestinca in jih več ranile. Izraelska vojska je napadla tudi mesto Tulkarem na Zahodnem bregu.

Število ljudi, ki so jih izraelske sile in izraelski naseljenci ubili na Zahodnem bregu v manj kot mesecu dni, je naraslo na najmanj 140. 2100 je ranjenih.

Zahodni breg in Gaza sta pod izraelsko okupacijo od leta 1967.