Izraelski napadi na okupirano Gazo po vdoru oboroženih pripadnikov palestinskega gibanja Hamas na jug Izraela, v katerem je bilo po izraelskih podatkih ubitih najmanj 1400 ljudi, odpeljanih pa več kot 200 talcev, terjajo vse večjo škodo in število žrtev. Po zadnjih podatkih palestinskih oblasti je bilo ubitih 5791 ljudi, med njimi po podatkih Unicefa tudi kar 2360 otrok, več kot 16.000 je ranjenih. Po podatkih ZN-a predstavljajo ženske in otroci 62 odstotkov vseh ubitih in ranjenih. Unicef je še opozoril, da v napadih v Gazi vsak dan umre in je ranjenih okoli 400 otrok. V torek so palestinske oblasti sporočile, da so bili v predhodnih 24 urah ubiti 704 ljudje.

Kot še opozarja ZN, je uničenih ali poškodovanih najmanj 42 odstotkov (164.756) vseh stanovanjskih enot v Gazi. To je povzročilo množično razseljenost. Dom je izgubilo, ali ga je moralo zapustiti kar 1,4 milijona ljudi, kar je več kot 60 odstotkov celotnega prebivalstva Gaze. Okoli milijon od 2,3 milijona ljudi, ki živijo na 365 kvadratnih kilometrih, odrezanih od sveta, je otrok. 566.000 razseljenih ljudi je zatočišče poiskalo v 148 poslopjih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, ključne agencije ZN-a na zasedenih palestinskih ozemljih, predvsem v Gazi, kjer več kot dve tretjini prebivalstva predstavljajo begunci, ki so bili pregnani s svojih domov ob nastanku Izraela leta 1948, in njihovi potomci.

Direktorica UNRWA za Evropo je glede razseljenih oseb dejala, da je težko natančno vedeti, koliko jih je. Kot je pojasnila, so bili namreč "nekateri razseljeni večkrat, in sicer s severa na jug, potem pa spet nazaj, razseljeni so bili tudi iz enega poslopja v drugega. Ni zelo dobrih nadzornih mehanizmov, ki bi zagotovili točne podatke. Vemo pa, da je tokratna razselitev največja doslej. Česa takšnega še nismo videli."

Po 70 ljudi nastanjenih v eni učilnici

Omenjenih več kot pol milijona ljudi je UNRWA nastanil v šole, zdravstvene centre, skladišča in druga poslopja, katere upravlja. Lorenzo je poudarila, da so ti prostori močno prenatrpani, saj niso mogli predvideti tolikšnega obsega krize, posledično pa za sprejem tolikšnega števila ljudi nimajo zadostnih kapacitet. "Zato se vsakodnevno spopadamo z zelo težkimi odločitvami. Koga sprejeti, komu dati prednost, kakšne kriterije naj pri tem uporabljamo. Trenutno smo v učilnice nastanili ženske, otroke, starejše, bolne. Naj vam razložim, kako je takšna učilnica videti. Pred to krizo smo imeli okoli 300.000 učencev v 280 šolah v Gazi. Te so bile prenatrpane. V vsaki učilnici je bilo po 50 otrok. Zdaj pa je v njih nastanjenih po 70 razseljenih ljudi, in to v prostorih, ki niso namenjeni bivanju, spanju. Prostori so prezasedeni, higienske razmere so slabe, veliko ljudi mora deliti zelo malo stranišč. Ljudje so stalno v vrstah prav za vse, za kruh, za stranišče, kopalnico, tudi za psihosocialno podporo. V šolah učitelji in svetovalci še vedno ponujajo psihosocialno pomoč otrokom in odraslim, ki so travmatizirani, a to je seveda le kaplja v morje, saj so potrebe tako gromozanske."

Izrael je nekaj dni po začetku nove kampanje bombardiranja Gaze – šeste večje po letu 2008 in največje doslej – pred več kot dvema tednoma oznanil, da bo dodatno zaostril blokado območja, ki jo v sodelovanju z Egiptom izvaja že od leta 2007. Zdaj je ta blokada popolna, kar je med drugimi tudi Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk označil za kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Izrael je torej prekinil že tako skromne dobave elektrike, hrane, vode, zdravil in goriva, razmere pa so se iz kritičnih v nekaj dneh spremenile v obupne.

"Od leta 2007 smo imeli že več kriz, zato smo nanje načeloma pripravljeni. Pred to krizo smo imeli pripravljena zavetišča za izredne primere. Ta so vključevala vzmetnice, odeje, obrate za razsoljevanje vode, minimum stvari, potrebnih v krizi. A tokratna kriza je neverjetno obsežna, tolikšnega števila razseljenih si nismo mogli predstavljati, številni ljudje so preprosto odšli tja, kjer so videli zastavo ZN-a. Zelo težko je ljudem reči, da smo dosegli polno kapaciteto in da ne more več nihče vstopiti. Kako bi lahko to naredili? Čeprav smo vedeli, da nimamo dovolj kapacitet, smo torej sprejemali dodatne ljudi, in to v prostore, ki niso ustrezni, kot so skladišča. Naše osebje deli te prostore z razseljenimi ljudmi in tako kot oni imajo omejeno količino vode in hrane," je dejala Lorenzo.

Zavetišča UNRWA so zasnovana za nastanitve med 1500 in 2000 ljudi v času kriz. V povprečju pa jih je zdaj v vsakem okoli 4400, v najbolj natrpanem je celo 19.600 ljudi. Kako je videti vsakdanje življenje v takšnih pogojih? "Beseda, ki bi to morda najbolje opisala, je strah. Ljudi je zelo strah. Kot so mi dejali kolegi v Gazi, je bila včerajšnja noč (z nedelje na ponedeljek, op. a.) grozljiva. Veliko je bilo napadov, številni tudi na jugu, veliko je ubitih. Čutiti pa je tudi veliko solidarnost med razseljenimi ljudmi in našim osebjem. A ni nobene zasebnosti. Bivaš z veliko drugimi ljudmi v zelo slabih pogojih. Veliko je otrok, zato si lahko predstavljate, da so ti kraji tudi zelo hrupni. Ljudje so lačni. Matere in očetje ne vedo, kaj povedati svojim otrokom."

Vsega zmanjkuje, ključno je gorivo, ki ga skoraj ni več

"Naš največji problem predstavlja pomanjkanje vode, elektrike, hrane, zdravil. V zavetiščih smo postavili okoli 90 mobilnih klinik, v katerih zdravimo kronične bolnike, nosečnice, otroke. Primarna zdravstvena oskrba se ne ustavi samo zato, ker poteka vojna. Če si kronični, rakavi bolnik, še naprej potrebuješ zdravilo, še vedno potrebuješ inzulin. Zmanjkuje nam zalog. Goriva imamo na voljo le še za 48 ur, brez goriva pa bo dobava humanitarne pomoči izjemno težka. Brez goriva namreč ne delujejo vodne črpalke in obrati za razsoljevanje vode. To prevažamo s cisternami, brez goriva pa teh vozil ne moreš uporabljati. Gorivo je enako pomembno kot hrana, ravno goriva pa ni bilo v teh nekaj tovornjakih, ki so čez konec tedna prišli v Gazo," je stanje opisala Lorenzo.

Izrael je sicer pristal na dobavo dela humanitarne pomoči v Gazo, ne dovoli pa dobave goriva, češ da bi šlo to v roke Hamasa. V ponedeljek je po poročanju CNN-a višji svetovalec izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja Mark Regev dejal, da Izrael ne bo dovolil dobave goriva v Gazo tudi, če bo Hamas izpustil vse talce. "S humanitarnega vidika ni utemeljitve, ki bi to pojasnila. Brez goriva ni vode, brez vode bodo pa ljudje umrli. Pojavile se bodo bolezni, ki se prenašajo z vodo, prve žrtve pa bodo najranljivejši, starejši ljudje, kronični bolniki, otroci," je dejala sogovornica. Gorivo je med drugim nujno za delovanje inkubatorjev, medicinskih ventilatorjev, aparatov za dializo.

Gaza ima le eno elektrarno, ki pa zaradi pomanjkanja goriva ne deluje več. Zaradi izraelskih napadov in pomanjkanja goriva v Gazi ne deluje več 12 bolnišnic in 32 zdravstvenih centrov, stanje v še delujočih bolnišnicah pa je tako obupno, da se operacije izvajajo tudi brez anestezije in le ob svetlobi mobilnih telefonov. Medtem ko ZN opozarja, da bo moral zaradi pomanjkanja goriva v sredo prenehati izvajati pomoč ljudem v Gazi, je izraelska vojska v torek v odziv na svarilo svetovne organizacije sporočila, naj ZN za gorivo zaprosi kar Hamas.

Sorodna novica "Stanje v Gazi, če bo ta po izraelskih napadih sploh še obstajala, ne bo nikoli več isto"

Medtem je od sobote v Gazo iz Egipta prišlo 54 tovornjakov z osnovno humanitarno pomočjo (v času pogovora z Marto Lorenzo je bila ta številka 34), čeprav ZN pravi, da bi jih za pokrivanje najnujnejših potreb moralo priti 100 na dan. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je obseg dostavljenih osnovnih dobrin označil za "kapljo pomoči v oceanu potreb".

Da se mora obseg pomoči povečati, je opozorila tudi Lorenzo. "34 tovornjakov za ogromne potrebe, ki jih imamo v Gazi, očitno ni dovolj. Ne pozabimo, v Gazo je pod blokado, a pred krizo, vsak dan prišlo 500 tovornjakov hrane, zdravil in drugih potrebščin, vključno s 45 tovornjaki z gorivom. Da je torej konec tedna prišlo le 34 tovornjakov, očitno ni dovolj, saj zdaj vsi, prav vsi, potrebujejo pomoč."

"Noben del Gaze ni varen"

Čeprav izraelska vojska od prebivalcev severa Gaze zahteva umik na jug, je tudi ta tarča neprestanega obstreljevanja. Ljudje ne vedo, kam naj zbežijo, kje bodo varni pred bombami. Lorenzo je dejala, da se je del njihovega osebja preselil na jug, veliko pa jih je ostalo z družinami na severu. V tamkajšnjih zavetiščih veliko ljudi ostaja, ker se ne morejo premakniti, se jim to ni zdelo varno, ali pa preprosto nimajo kam iti na jug. Ta del Gaze je majhen in še bolj reven kot sever. Sogovornica je dejala, da niso vedeli, kaj naj svetujejo ljudem, niso jim znali povedati, kje bi bilo zanje bolje. Noben del Gaze ni varen, je poudarila. "Jug, sever in osrednji del Gaze je najbolje opisati kot kaos, obup in trpljenje."

Poškodovana poslopja UNRWA, ubitih 35 članov osebja

Tarče izraelskih napadov so tudi prostori UNRWA. Poškodovanih je 40 poslopij agencije. Po besedah Marte Lorenzo so bila nekatera zadeta neposredno, nekatera pa so postala postranska škoda, ko so bile zadete stavbe v bližini. Nekatera poslopja so bila zadeta tudi večkrat. Lorenzo je poudarila, da so izraelskim oblastem poslali GPS-koordinate njihovih poslopij, a da to na žalost ni preprečilo napadov nanje.

"Ali naša poslopja, v katera so se zatekli razseljeni ljudje, tem ljudem ponujajo varnost? Odgovor je ne. Nekatera so bila namreč poškodovana, bodisi v neposrednem napadu bodisi kot postranska škoda. Poškodovan je tudi naš štab v mestu Gaza. Ubitih je bilo 29 članov našega osebja. Umrli so pod ruševinami, skupaj s svojimi družinami. Zelo žalostno je to, kar gledamo. Govorimo o civilistih, o naših kolegih," je v pogovoru v ponedeljek dejala Lorenzo, medtem pa je UNRWA sporočil, da je število ubitih članov njihovega osebja naraslo na 35. Ubite sodelavce je označila za člane družine. "Tako se počutimo, ko izvemo, da je umrl še en učitelj, še en zdravnik, še en kolega." "Če bi jih videli, bi razumeli, kako so utrujeni, vsi smo zelo utrujeni. A ne bomo opustili svoje zaveze o lajšanju človeškega trpljenja in na to smo zelo ponosni," je dejala Lorenzo.

"Prej blokada, zdaj obleganje"

Gaza je pod izraelsko-egiptovsko blokado že od leta 2007, zaradi česar so bile razmere na območju vsa ta leta katastrofalne. Ker gre za obliko kolektivnega kaznovanja, predstavlja blokada vojni zločin, Izrael pa jo je po začetku bombardiranja še zaostril. Lorenzo je pojasnila posledice: "Pred krizo smo imeli blokado, zdaj imamo obleganje ob bombardiranju in pomanjkanju zaščite za civilno prebivalstvo, tudi humanitarne delavce. Kaj pomeni blokada? Ni bilo svobode gibanja. Iti ven iz Gaze in v njo je bilo možno le s posebnimi dovoljenji, teh pa se ni dalo vselej dobiti. Brezposelnost je bila zelo visoka. V 16 letih blokade je postalo 80 odstotkov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. UNRWA je pred to krizo v 14 centrih za distribucijo zagotavljal pomoč v hrani za 1,2 milijona ljudi, več kot polovico prebivalstva Gaze."

"Več kot 90 odstotkov vode ni bilo primerne za uživanje. Bilo je zelo malo elektrike, a vsaj kakšnih štiri, pet ur dan so jo ljudje imeli. Videla sem otroke, ki so doma delali domačo nalogo ob svečah. Gorivo je bilo na voljo, tako da ljudje, ki so si ga lahko privoščili, so imeli elektriko s pomočjo generatorje," je dejala Lorenzo. Zdaj tudi to ni več možno. Stanje se je v zadnjih tednih močno poslabšalo, a ne smemo pozabiti, da prejšnje življenje ni bilo normalno, je poudarila sogovornica. "Ljudje so se šolali, a niso mogli dobiti dela ali se premikati, odvisni so od humanitarne pomoči. To ni normalno življenje. Po koncu te vojne bomo videli razdejanje in uničenje, travmatizirane otroke in družine. Te rane se ne bodo hitro zacelile."

UNRWA poziva k humanitarni prekinitvi ognja. Na vprašanje, kaj zahtevajo oziroma pričakujejo od mednarodne skupnosti, je Lorenzo odgovorila: "Človečnost. Kar zahtevamo, je človečnost. V času krize civilnega prebivalstva ne smemo pustiti na cedilu, upoštevati moramo naša temeljna načela človečnosti in zagotoviti zaščito za civiliste. Človečnost mora prevladati."