Pred natanko 12 meseci je več palestinskih oboroženih skupin oziroma oboroženih kril različnih gibanj, med katerimi je prednjačilo Hamasovo (Hamas je akronim za Islamsko odporniško gibanje), z območja Gaze vdrlo na jug Izraela in izvedlo obsežen večurni napad, ki je sprožil tok dogodkov, ki so močno zaznamovali precej širšo regijo od zgolj Izraela in ozemelj pod njegovo okupacijo. Napadu, ki je vseboval tudi vojne zločine in v katerem je bilo največ žrtev civilistov, je sočasno sledilo silovito izraelsko bombardiranje celotne Gaze in podobno silovita medijska ofenziva s poudarkom ne samo na resničnih dogodkih 7. oktobra, ampak tudi na popolnoma izmišljenih, pri čemer je bil kontekst takrat 56-letne okupacije in 16-letne blokade Gaze, v katerem se je napad zgodil, zanemarjen oziroma popolnoma izpuščen.
Hamas in ostale skupine so napad začeli ob 6.30 z izstrelitvijo več tisoč raket zoper Izrael (Hamas je sporočil, da so jih izstrelili 5000, izraelska vojska pa, da jih je bilo 2500) in vdorom skozi ograjo oziroma zid, s katerima je Izrael obdal obmorski pas Palestine pod njegovo okupacijo in blokado, in sicer na najmanj desetih točkah po celi dolžini. Ob tem so palestinske skupine z letalniki onesposobile radarje in senzorje ob ograji, kar je izraelskim silam močno otežilo pregled nad dogajanjem. Palestinski borci so v Izrael vdrli celo z motoriziranimi jadralnimi padali in čolni.
V koordiniranem napadu, ki je bil do tistega dne nepredstavljiv, je sodelovalo najmanj 1000 borcev. Vodilo ga je oboroženo krilo Hamasa, Brigade Izedin Al Kasam, sodelovalo pa je še šest drugih palestinskih odporniških skupin, in sicer Palestinski islamski džihad oziroma njegove Brigade Al Kuds, Brigade mučenikov Al Akse, povezane s Fatahom, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, Demokratična fronta za osvoboditev Palestine, Ljudski odporniški odbori in Palestinsko mudžahedinsko gibanje. Vdoru je skozi ograjo kasneje sledilo še nekaj sto palestinskih civilistov, od katerih so mnogi verjetno prvič stopili iz Gaze, ki je pod izraelsko blokado od leta 2007.
Palestinske skupine so na jugu Izraela napadle tako vojaške kot civilne cilje. Glede števila žrtev 7. oktobra obstajajo različni podatki. Kot navaja podrobno poročilo o napadu tistega dne, ki ga je za Svet ZN-a za človekove pravice pripravila mednarodna neodvisna preiskovalna komisija za okupirana palestinska ozemlja, objavljeno junija, je bilo po izraelskih virih v palestinskem vdoru in zaradi izstreljenih raket iz Gaze ubitih več kot 1200 ljudi, od tega 809 civilistov, vključno z najmanj 280 ženskami in 40 otroki. Podatki, ki jih navaja izraelska vlada, pravijo, da so bili trije od teh otrok stari manj kot tri leta, štirje so bili stari med tri in šest let, 10 jih je bilo starih med šest in 14 let, 21 pa med 14 in 18 let. Med ubitimi je bilo tudi 68 tujih državljanov. 314 ubitih je bilo pripadnikov vojske.
Al Džazira je v svoji preiskavi navedla podobne, a nekoliko drugačne številke. V podrobni predstavitvi napada je ugotovila, da je bilo 7. oktobra in v dneh, ki so sledili, v Izraelu skupaj ubitih 1154 izraelskih in tujih državljanov. Od tega jih je bilo 256 vojakov, 53 policistov in 63 civilnih varnostnikov. Preostalih 782 žrtev je bilo neoboroženih civilistov, med njimi 36 otrok, 23 mlajših od 12 let. Med civilnimi žrtvami jih je bilo najmanj 18 takšnih, ki so jih ubile izraelske sile, za več mrtvih pa ni jasno, v kakšnih okoliščinah so umrli. Palestinci so zajeli tudi najmanj 252 ljudi, večinoma civilistov, med njimi 90 žensk in 36 otrok, ter jih odpeljali v Gazo.
Med tarčami napada je bilo najmanj osem izraelskih vojaških oporišč ob Gazi. Zaradi presenetljivo šibkega odpora izraelskih sil, na katerega so naleteli, so imeli napadalci nato odprto pot do civilnih naselij nekaj kilometrov od Gaze. Med drugim so napadalci napadli tudi zaklonišča, kamor so se zatekli prestrašeni ljudje. Palestinske skupine borcev (tudi civilistov) so vdrle v 24 naselij blizu Gaze, kjer so ljudi ubili na ulicah, v avtomobilih in domovih. Tudi od tam so v Gazo odpeljali več ujetnikov. Tarča napada je bil tudi glasbeni festival Nova nedaleč od Gaze, kjer je bilo po podatkih, ki jih navaja izraelska vlada, ubitih 364 ljudi.
Ni jasno, koliko palestinskih napadalcev je bilo ubitih v Izraelu. Vojska je 10. oktobra sicer sporočila, da so odkrili okoli 1500 trupel napadalcev, a več podrobnosti ni ponudila.
Pozen odziv izraelskih sil
Odziv izraelskih sil na vdor palestinskih skupin kaže, da je bil Izrael na takšen napad kljub opozorilom popolnoma nepripravljen. Minilo je namreč več ur, preden so se odzvale. Omenjeno poročilo za Svet ZN-a za človekove pravice ugotavlja, da so na večini lokacij bolj organizirane in številčnejše izraelske sile prispele šele zgodaj popoldne. Komunikacija med izraelskimi silami je bila slaba in kaotična.
Izrael je bil na obseg in učinkovitost vdora nepripravljen, čeprav naj bi se Hamas nanj pripravljal več let. 12. oktobra, nekaj dni po napadu, je tiskovni predstavnik Hamasovega oboroženega krila Abu Obeida dejal, da so voditelji gibanja takšen napad prvič predlagali že leta 2021. Priprave naj bi obsegale preverjanje taktik in strategij izraelskih sil, analize terena, ustvarjanje zalog orožja in urjenje pripadnikov, izbranih za to operacijo. Glede na medijska poročila so izraelske sile za načrtovani napad vedele in bile nanj opozorjene več kot leto dni vnaprej. Operacija se je sicer pripravljala v strogi tajnosti in v ozkem krogu najvišjih vojaških poveljnikov Hamasa. Tudi večina političnega vodstva Hamasa ni bila vnaprej seznanjena z operacijo.
Resnični in izmišljeni zločini
Medtem ko mednarodno pravo Palestincem priznava pravico do oboroženega odpora proti izraelski okupaciji njihovih ozemelj, tudi Gaze, ki traja od leta 1967, so palestinske skupine v operaciji 7. oktobra izvedle tudi več zločinov. Mednarodna neodvisna preiskovalna komisija je tako ugotovila, da so palestinski napadalci zagrešili vojni zločin namernih napadov na civiliste, ki niso bili vpleteni v sovražnosti, vojni zločin umora, vojni zločin umora vojakov izven akcije (hors de combat), vojni zločin mučenja, vojni zločin spolnega nasilja, vojni zločin uničenja ali zaseganja lastnine nasprotnika ter vojni zločin zajemanja talcev.
Po 7. oktobru pa so mediji in politični voditelji širili tudi popolnoma izmišljene zgodbe o zločinih, ki da so jih v napadu izvedle palestinske skupine. Najbolj zloglasna je bila zgodba o 40 obglavljenih dojenčkih, ki se je povsem brez dokazov razširila in predstavljala enega glavnih okvirov, v katerem je potekalo začetno izraelsko bombardiranje Gaze. Zgodbo o obglavljenih dojenčkih je v javnost prva plasirala novinarka izraelske televizijske postaje i24 Nicole Zedeck, ki se je sklicevala na izjave izraelskih vojakov. Trditev je ponovil urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nato še predsednik ZDA Joe Biden, ki je trdil celo, da je osebno videl fotografije obglavljenih otrok. Bela hiša je morala kmalu sporočiti, da Biden takšnih fotografij ni videl, ampak da se je zanašal na sporočila urada izraelskega premierja in poročila izraelskih medijev. Glede na podatke žrtev v naselju, od koder je i24 poročal o obglavljenih dojenčkih, med umrlimi ni bilo dojenčkov. Celo izraelska vojska je sporočila, da trditev o obglavljenih dojenčkih ne more potrditi. Medtem je do takrat ta vojska v Gazi ubila že več kot 1200 ljudi in jih ranila več kot 5600, te številke pa bodo v naslednjih dneh, tednih in mesecih strmo naraščale.
Maja letos je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan sodišče pozval, naj zaradi sumov vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Izraelu in Gazi izda naloge za aretacijo treh voditeljev Hamasa, Jahjo Sinvarja, Mohameda Al Masrija (znan kot Mohamed Deif) in Ismaila Hanijo, ter izraelskega premierja in obrambnega ministra, Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta. Sodišče nalogov tudi po skoraj pol leta in celo leto trajajočih izraelskih napadih še ni izdalo. Medtem je Izrael dva voditelja Hamasa že ubil, Al Masrija v Gazi, Hanijo pa celo v Teheranu.
Izrael oviral mednarodne preiskave
Izrael in zahodni voditelji in mediji so Hamasove borce in pripadnike drugih skupin, ki so vdrli na jug Izraela, obtoževali tudi sistematičnega in razširjenega posiljevanja med napadom. Komisija, ki je pripravila poročilo za Svet ZN-a, je zapisala, da je izraelske oblasti pozvala, naj ji posredujejo informacije o konkretnih primerih posilstev in drugih oblik spolnega nasilja 7. oktobra ter dokaze o morebitnih ukazih, ki naj bi jih za takšna dejanja prejeli napadalci, a odgovora ni prejela.
Kot piše v poročilu, izraelske oblasti niso samo zavrnile sodelovanja pri delu komisije, ampak so celo aktivno ovirale njen dostop do informacij, povezanih s spolnim nasiljem. Tako so denimo zdravstvenim delavcem naročile, naj s komisijo ne sodelujejo. Komisija je tudi ugotovila pomanjkanje forenzičnih dokazov o spolnih zločinih, ki naj bi se zgodili 7. oktobra. Očividci so komisiji dejali, da so bile izraelske oblasti osredotočene na identifikacijo in pokop trupel, zaradi česar niso zbirale in ohranjale dokazov o spolnem nasilju za morebiten pregon odgovornih.
Komisija je sicer ugotovila vzorec spolnega nasilja v napadih 7. oktobra, a je v poročilu zapisala, da navedb izraelskih medijev in policije ni mogla neodvisno preveriti, saj ni imela dostopa do žrtev, očividcev in krajev domnevnih zločinov, izraelske oblasti pa so jo med preiskavo tudi ovirale. Ob tem je komisija ugotovila, da so bile nekatere specifične navedbe o spolnem nasilju lažne, netočne in v nasprotju z dokazi.
Marca letos so strokovnjaki ZN-a, ki jih je vodila posebna odposlanka ZN-a za področje spolnega nasilja Pramila Patten, po dvotedenskem obisku Izraela januarja in februarja objavili poročilo, v katerem so zapisali, da obstajajo "utemeljeni razlogi za prepričanje", da je med napadom 7. oktobra prišlo do spolnega nasilja, tudi posilstev. V poročilu pa so poudarili, da se v Izraelu "kljub vztrajnim prizadevanjem" niso mogli pogovoriti z nobeno izmed žrtev. V 24-stranskem poročilu piše, da je ekipa ZN-a zbrala "verodostojne posredne informacije, ki kažejo na nekatere oblike spolnega nasilja, vključno s pohabljanjem genitalij, seksualiziranim mučenjem ali krutim, nečloveškim in ponižujočim odnosom".
Med drugim v poročilu piše, da so lahko potrdili posilstvo ene ženske pred zakloniščem v naselju Re’im, opozorili pa so, da sta bili najmanj dve navedbi o spolnem nasilju v naselju Be’eri, ki so ju mediji pogosto ponavljali, "neutemeljeni". Ekipa ZN-a je v poročilu naštela več težav, ki so jih imeli pri pridobivanju informacij, med drugim tudi z omejenimi in nekakovostnimi forenzičnimi dokazi. Poročilo poudarja, da so se strokovnjaki ZN-a v večini zato zanašali na informacije, ki so jih zagotovile izraelske državne institucije. Posebna odposlanka Patten je dejala, da navedbe o spolnem nasilju zahtevajo celovito preiskavo, in izraelske oblasti pozvala, naj Uradu Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice in Neodvisni mednarodni preiskovalni komisiji za okupirana palestinska ozemlja omogoči dostop. Izrael je kljub ponavljanju trditev o sistematičnih posilstvih ta dostop odrekel tako uradu komisarja kot komisiji.
Za del civilnih žrtev odgovorna izraelska vojska
Za natančno koliko smrtnih žrtev 7. oktobra so odgovorni palestinski napadalci, tudi po letu dni ni jasno. Po poročanju izraelskih medijev je namreč za del civilnih žrtev, tudi med ugrabljenimi, odgovorna izraelska vojska, ki je uveljavila t. i. direktivo Hanibal. Ta nalaga preprečitev ugrabitev vojakov tudi za ceno njihovega življenja. Izraelski časopis Harec je julija poročal, da je vojska izvajanje te direktive ukazala na treh vojaških točkah, ki jih je napadel Hamas, a ne le na teh območjih. Izraelske sile so štiri ure po začetku vdora prejele ukaz, naj vsi bataljoni na tem območju začnejo obstreljevati v smeri Gaze. Vojska takrat ni imela celotne slike glede vseh svojih sil in civilistov na območju. Ljudje so bili tako na odprtem kot med drevesi ob meji, kjer so se skrivali pred palestinskimi borci, je poročal Harec.
Približno pet ur po začetku palestinskega napada pa je izraelska vojska ob Gazi prejela ukaz, da se "niti eno vozilo ne sme vrniti v Gazo". Kot je še poročal Harec, dokumenti in pričevanja vojakov ter srednjih in višjih častnikov kažejo, da je šlo za razširjeno prakso na tisti dan. En primer streljanja izraelske vojske na izraelske civiliste je bil v naselju Be’eri, ko je brigadni general Barak Hiram tanku ukazal, naj strelja na hišo, v kateri so bili tako Hamasovi borci kot 14 Izraelcev. Pri tem je 13 Izraelcev umrlo. V napadenih naseljih so bile številne hiše popolnoma razdejane, česar palestinski borci z lahko oborožitvijo niso mogli storiti. Al Džazira je v svoji preiskavi ugotovila, da so najmanj 18 civilistov ubile izraelske kopenske sile, pod ruševinami uničenih stavb pa so našli več trupel, pri čemer okoliščine smrti niso jasne.
Medtem ko so bili palestinski napadalci oboroženi s puškami in ročnimi minometi, je izraelska vojska uporabila tudi tanke in helikopterje. Izraelska vlada je približno mesec dni po napadu spremenila prvotno oceno, da je bilo ubitih okoli 1400 ljudi. Kot je dejal tiskovni predstavnik vlade Mark Regev, so pri tej oceni "naredili napako". Dodal je, da so za 200 do neprepoznavnosti ožganih trupel sprva mislili, da gre za trupla Izraelcev, za kar so odgovornost pripisovali palestinskim napadalcem, nato pa naj bi ugotovili, da so bila to trupla "Hamasovih teroristov", kar pomeni, da so teh nekaj sto ljudi ubile izraelske sile.
Med civilisti, ki jih je ubila izraelska vojska, so tudi izraelski talci. Medtem ko Izrael eno leto vztraja, da je eden glavnih namenov bombardiranja Gaze poleg uničenja Hamasa tudi osvoboditev in vrnitev izraelskih ujetnikov, je bilo večje število talcev vrnjenih zgolj novembra v času sedemdnevnega premirja. Takrat je Hamas v zameno za 240 v Izraelu zaprtih Palestincev osvobodil 81 izraelskih in 24 tujih ujetnikov. Pred tem je Hamas izpustil štiri ujetnice, izraelske sile so jih osvobodile osem, odkrile pa so tudi trupla 37 talcev.
Tri izraelske ujetnike so med poskusom bega ubili izraelski vojski, češ da so jih dojeli kot grožnjo, čeprav so nosili belo zastavo. Prejšnji mesec pa je izraelska vojska sporočila, da obstaja "velika verjetnost", da so še trije izraelski talci umrli v izraelskih zračnih napadih novembra lani. Hamas sicer trdi, da je skupaj v izraelskih napadih umrlo več deset talcev. Junija je izraelska vojska osvobodila štiri izraelske ujetnike, a je to storila v okviru silovitih napadov na begunsko taborišče Nusejrat, pri čemer je ubila 274 Palestincev, tudi otrok.
Kontekst: Okupacija, blokada, napadi, vdori v Al Akso
7. oktober ni bil izhodiščna točka vojne, ki se je razširila po regiji, ampak je sledil več kot 56-letni izraelski okupaciji Gaze in drugih delov Palestine ter 16-letni blokadi majhnega obmorskega območja velikosti 365 kvadratnih kilometrov, kjer je stisnjenih 2,3 milijona ljudi. 70 odstotkov prebivalcev Gaze je beguncev (in njihovih potomcev, ki ostajajo begunci) iz leta 1948, ko so sionistične milice in kasnejša izraelska vojska z ozemlja Palestine, na katerem je nastal Izrael, pregnale okoli 750.000 Palestincev z namenom doseči judovsko večino v novi državi, ustvarjeni v pretežno nejudovski deželi. Del teh beguncev se je zatekel na območje Gaze, nad katerim je Izrael prevzel vojaški nadzor v vojni leta 1967 ter tam začel naseljevati judovske naseljence. Leta 2005 je Izrael iz Gaze sicer umaknil vojake in nekaj tisoč naseljencev, a je ohranil neposredni nadzor nad mejami območja (razen majhnega pasu ob Egiptu), njegovim zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami. Gazo je Izrael obdal z zidom oziroma ograjo s stražnimi stolpi, ki je begunce v Gazi ločevala od domačih krajev, od koder so bili pregnani in so pogosto oddaljeni le nekaj kilometrov, a nedosegljivi. Območja se je zato prijela oznaka največji zapor oziroma največje koncentracijsko taborišče na svetu.
Potem ko je Hamas leta 2006 zmagal na palestinskih volitvah, a je po spopadu s Fatahom oblast prevzel le v Gazi, je Izrael septembra leta 2007 uvedel strogo blokado tega območja pod njegovo okupacijo. Izrael je močno omejeval uvoz in izvoz iz Gaze, preprečeval obnovo infrastrukture, ki jo je uničil, ljudem je stalno primanjkovalo elektrike. Čiste pitne vode skoraj ni bilo, brezposelnost je bila 45-odstotna, večini gospodinjstev je primanjkovalo hrane, zdravstvo je bilo omejeno, primanjkovalo je zdravil, zdravstvene opreme in osebja.
Izrael računal število zaužitih kalorij v Gazi
Izraelsko obrambno ministrstvo je moralo leta 2012 objaviti dokumente, ki so razkrili, da je izraelska vojska delala natančne izračune, koliko kalorij morajo zaužiti prebivalci Gaze pod blokado, da ne bi prišlo do nedohranjenosti. Izrael je imel seznam prehrambnih izdelkov, ki niso smeli v Gazo, med njimi tudi testenine, koriander, instantna kava in številne druge dobrine. Izrael je preprečeval tudi vnos cementa, papirja za tiskanje učbenikov, slušnih aparatov, generatorjev, vodnih črpalk, sistemov za prečiščevanje vode, plina za kuhanje. Seznam je bil dolg in spremenljiv. Številne dobrine so morali zato v Gazo prinašati prek podzemnih predorov vzdolž meje z Egiptom, zaradi česar je bila njihova cena napihnjena. Združeni narodi so opozarjali, da bo Gaza leta 2020 postala neprimerna za življenje.
Ob tem je Izrael redno in obsežno bombardiral obubožano in izjemno gosto naseljeno območje. Večja obstreljevanja je izvedel v letih 2008/09, 2012, 2014 in 2021, pri čemer je ubil tisoče Palestincev ter uničil tisoče domov in drugih stavb, tudi šole. Leta 2014 je bilo v 50 dneh ubitih več kot 2100 ljudi, vključno s 1462 civilisti in okoli 500 otroki. Več tisoč ljudi je bilo poškodovanih, pol milijona ljudi je bilo razseljenih. V takšnih razmerah so Palestinci v Gazi marca 2018 začeli protestirati blizu ograje v okviru t. i. Velikega pohoda vrnitve. Skoraj dve leti so vsak petek potekali množični shodi, na katerih so udeleženci zahtevali konec okupacije in blokade ter uveljavitev njihove pravice do vrnitve v kraje, od koder so bili pred desetletji pregnani. Izraelske sile so na mirne proteste odgovorile z nasiljem in po podatkih ZN-a ubile 214 ljudi, od tega 46 otrok, več kot 36.000, vključno z okoli 8800 otroki, pa so jih ranile. Vsak peti ranjeni je bil poškodovan s pravimi naboji. Ogromno ljudi je ostalo pohabljenih. Okoli 22.500 otrok je potrebovalo psihosocialno pomoč. V tem času je bil ubit en izraelski vojak, sedem jih je bilo ranjenih.
Leto 2023 je prineslo dodatno zaostrovanje okupacije tudi v vzhodnem delu Palestine, na Zahodnem bregu. Lansko leto je bilo najsmrtonosnejše leto za tamkajšnje Palestince. Okupacijske sile in izraelski naseljenci so jih ubili 506, po podatkih Unicefa je bilo med ubitimi 124 otrok. Izraelske okupacijske sile so ob tem zaostrovale tudi racije in nasilje nad Palestinci na posebej občutljivem območju mošeje Al Aksa v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Na začetku oktobra so na območje mošeje vdrli izraelski naseljenci. Hamas je operacijo, ki jo je sprožil nekaj dni kasneje, poimenoval Poplava Al Aksa.
V nekaj dneh do obtožb strokovnjakov o genocidu
7. oktober je pomenil tudi ključno prelomnico v stopnji nasilja Izraela nad ljudmi pod njegovo okupacijo, predvsem v Gazi. Bombardiranje celotnega območja, ki so ga začele izvajati izraelske zračne sile, je bilo tako silovito in s tako številnimi civilnimi žrtvami, da je že po nekaj dneh, 15. oktobra, več kot 800 mednarodnih strokovnjakov s področja mednarodnega prava ter študij genocida in holokavsta objavilo izjavo, v kateri so opozorili na "možnost, da izraelske sile zoper Palestince v Gazi izvajajo genocid". "Tega ne počnemo lahkotno, saj se zavedamo teže zločina, a resnost trenutnega položaja to zahteva," so še zapisali. Izjava je bila objavljena v času, ko je bilo v Gazi ubitih okoli 2300 ljudi, od tega 724 otrok, ranjenih pa jih je bilo približno 9000. Danes je ta številka približno 20-krat višja.
V prvem mesecu napadov je na nevarnost genocida v Gazi večkrat opozorila tudi skupina neodvisnih strokovnjakov ZN-a, posebnih poročevalcev za različna področja, od pravice do hrane in vode do človekovih pravic notranje razseljenih ljudi, položaja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih in sodobnih oblik rasizma in rasne diskriminacije.
Eden od podpisnikov prvotne izjave 15. oktobra, izraelski zgodovinar z ameriške univerze Stockton in profesor na področju holokavsta in genocida Raz Segal, je izraelski napad na Gazo označil za "učbeniški primer genocida, ki se odvija pred našimi očmi". Takšno stališče je postalo med poznavalci sčasoma vse bolj razširjeno. Medtem ko priznani izraelski zgodovinar holokavsta in genocidov Omer Bartov januarja v pogovoru za MMC izraelskih dejanj v Gazi še ni označil za genocidna, je avgusta v prispevku za Guardian stališče spremenil. Zapisal je, da "najmanj po napadu izraelske vojske na Rafo 6. maja 2024 ni bilo več mogoče zanikati, da Izrael izvaja sistematične vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocidna dejanja".
Tudi posebna poročevalka ZN-a za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese je v maju za TV Slovenija dejala, da je to, "kar počne Izrael, genocid v skladu z 2. členom Konvencije o genocidu, ki določa, da je genocid vrsta dejanj z namenom popolnega ali delnega uničenja neke skupine ljudi. Ta dejanja so pobijanje članov skupine, povzročanje hudih duševnih ali telesnih stisk članom te skupine, načrtno ustvarjanje takih življenjskih razmer, ki povzročajo popolno ali delno uničenje skupine. To so dejanja, za katera utemeljeno ugotavljam, da jih je Izrael že zagrešil z namenom uničenja ljudi."
"Človeške živali"
Najvišji politični in vojaški predstavniki Izraela so medtem od samega začetka napadov širili dehumanizirajoče izjave o Palestincih v Gazi. Minister za obrambo Galant je 9. oktobra v kontekstu napovedi popolnega obleganja Gaze in vseh njenih prebivalcev dejal, da se borijo proti "človeškim živalim". Pozneje je dodal, da je za izraelsko vojsko "ukinil vse omejitve" in da Gaza "ne bo več takšna, kot je bila. Vse bomo uničili."
Galant ni edini, ki je za Palestince uporabil izraz "človeške živali". To je 10. oktobra storil tudi vodja Cogata, organa izraelske vojske, ki odreja palestinske civilne zadeve, Gasan Alian. V sporočilu prebivalcem Gaze je dejal: "Človeške živali morajo biti kot take obravnavane. Ne bo elektrike, ne bo vode, samo uničenje bo. Želeli ste pekel, dobili boste pekel." Istega dne je tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari priznal načrtno uničujočo naravo bombardiranja Gaze, ko je dejal, da je "poudarek na škodi, ne natančnosti".
Predsednik Izraela Izak Hercog je med drugim za napad 7. oktobra okrivil vse prebivalce Gaze, med katerimi je sicer polovica otrok. "Celotno ljudstvo je odgovorno. Retorika o tem, da se civilisti niso zavedali, da niso vpleteni, ni resnična. Absolutno ni resnična," je dejal. Izraelski premier Netanjahu pa se je pred kopensko invazijo v Gazi skliceval celo na Biblijo in spomnil na zgodbo o ljudstvu Amalek, pri čemer je napeljeval na božjo zapoved popolnega uničenja tega ljudstva, vseh moških, žensk, otrok in dojenčkov.
Sojenje zaradi "verjetnosti" genocida
Medtem ko so zahodne države enoglasno zagovarjale pravico Izraela, "da se brani" na ozemlju pod njegovo okupacijo, in ga še naprej oboroževale, je Južna Afrika zaradi stopnje uničenja in ogromnega števila civilnih žrtev konec decembra na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) vložila tožbo, v kateri je Izraelu očitala kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Sodišče je konec januarja ugotovilo "verjetnost", da v Gazi poteka genocid oziroma, da so vsaj nekatere trditve Južne Afrike morda upravičene. Sojenje Izraelu zaradi suma genocida bo sicer trajalo več let.
Medtem število žrtev in obseg uničenja v Gazi naraščata iz dneva v dan. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v izraelskih napadih od oktobra lani tam ubitih najmanj 41.870 ljudi, med njimi več kot 16.500 otrok in več kot 11.000 žensk. 97.166 ljudi je bilo ranjenih. Več tisoč ljudi je pogrešanih oziroma zakopanih pod porušenimi stavbami, tako da je število ubitih v bombardiranju še veliko večje. Ministrstvo navaja število ljudi, ubitih v bombardiranju, a število vseh smrtnih žrtev izraelskih napadov in obleganja Gaze je veliko večje.
Priznana medicinska revija The Lancet je julija, ko je bilo število mrtvih, ki ga je navajalo palestinsko ministrstvo okoli 37.000, objavilo oceno treh raziskovalcev (med njimi je bil tudi član uredniškega odbora Izraelske revije za raziskovanje zdravstvenih politik Martin McKee), po kateri je v Gazi morda umrlo 186.000 ljudi ali celo več, kar je takrat predstavljalo okoli osem odstotkov celotnega prebivalstva Gaze. Ocena je vključevala neposredne žrtve napadov in žrtve kot njihovo posredno posledico.
"Skupno število smrtnih žrtev je po pričakovanju veliko glede na intenzivnost spora, uničeno zdravstveno infrastrukturo, hudo pomanjkanje hrane, vode in zavetišč, nezmožnost ljudi, da pobegnejo na varno, in izgubo sredstev za UNRWA (Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem)," so zapisali. Pojasnili so, da je bilo v nedavnih sporih število takšnih posrednih smrti od trikrat do 15-krat večje od števila neposrednih smrtnih žrtev. "Po konservativni oceni štirih posrednih smrti na eno neposredno glede na poročilo o 37.386 mrtvih ni neverjetna ocena, da bi lahko trenutni vojni v Gazi pripisali do 186.000 ali celo več mrtvih," je pisalo v reviji The Lancet. To število je od julija do danes močno naraslo.
Zaradi uničenja, ki so ga povzročili izraelski napadi, je Gaza razdejana do neprepoznavnosti. Izrael je sistematično uničeval vse družbene sektorje. Uničenih ali poškodovanih je vseh 11 univerz, nobena šola ne deluje več, zdravstveni sistem je ohromljen, tarče načrtnih napadov so tudi bolnišnice, mošeje, centri za razdeljevanje humanitarne pomoči, vojska je z zemljo zravnala celotne stanovanjske soseske, razseljenih je okoli dva milijona ljudi. Ob tem, kot opozarja ZN, Izrael sistematično onemogoča dobavo nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazo.
Od Gaze do Libanona
Vojna se je iz Gaze in Zahodnega brega, kjer je Izrael začel prav tako izvajati zračne napade, medtem dokončno razširila po regiji. S podobno utemeljitvijo, kot jo uporablja pri bombardiranju Gaze, ki ni ponehalo, Izrael zdaj obsežno bombardira tudi Libanon. Po podatkih libanonskega zdravstvenega ministrstva je Izraelska vojska v Libanonu ubila več kot 2000 ljudi, tako civilistov, tudi zdravstvenih delavcev, kot borcev libanonskega gibanja Hezbolah. Ta je že 8. oktobra začel napadati Izrael zaradi njegovih napadov na Gazo, vzajemno obstreljevanje ob meji med državama, ki poteka celo leto, pa je medtem preraslo v pravo vojno. Tudi v Libanonu so tarče izraelskih letal bolnišnice in druga civilna infrastruktura, 1,2 milijona ljudi je moralo zapustiti domove, izraelska vojska je sprožila kopenski vdor na jug sosednje države, tarča silovitega bombardiranja je tudi libanonsko glavno mesto Bejrut. Izrael je ubil več visokih predstavnikov Hezbolaha, tudi vodjo Hasana Nasralo.
Izrael je medtem svoje napade razširil še na Jemen, kjer napada hutijevske upornike, ki so iz solidarnosti s Palestinci v Gazi izvedli več napadov na Izrael in ladje v Rdečem morju, ki plujejo proti Izraelu. Izraelska vojska bombardira tudi Sirijo, kjer naj bi bila med drugim odgovorna tudi za napad na iranski konzulat. Iran Izrael obtožuje tudi, da je v Teheranu izvedel atentat na političnega vodjo Hamasa Hanijo, česar Izrael ne zanika. Iran je na oba napada odgovoril z obsežnimi raketnimi napadi na Izrael, ki pa so po javnih podatkih zahtevali eno smrtno žrtev. Izrael je že napovedal nove napade na Iran, ta pa tudi v tem primeru napoveduje povračilne ukrepe.
Medtem ko se regionalni konflikt vse bolj stopnjuje in terja vse več žrtev v vse več državah, je v Gazi po oceni izraelskih oblasti še vedno 101 izraelski talec. V Izraelu je v zadnjem letu potekalo veliko množičnih protestov, na katerih so udeleženci od premierja Netanjahuja zahtevali, naj s Hamasom sklene dogovor, ki bi omogočil vrnitev talcev. Njihove družine premierja obtožujejo, da je življenja talcev žrtvoval za lastno politično preživetje. "Netanjahu se je zavestno odločil žrtvovati življenja talcev, da bi ostal na oblasti," so v soboto dejali sorodniki talcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje