Pojasnil je, da so ga k odstopu spodbudili vojna, genocid in stradanje na območju Gaze ter zaostrovanje razmer na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu. Ob tem je opozoril na obstoj prizadevanj, da bi Palestinska uprava postala "upravni in varnostni organ brez političnega vpliva".
"Vidim, da naslednja faza in njeni izzivi zahtevajo nove vladne in politične ureditve, ki bodo upoštevale novo realnost v Gazi in potrebo po palestinsko-izraelskem soglasju, ki bo temeljilo na palestinski enotnosti," je dejal Štajeh, ki je vlado vodil od leta 2019, in izrazil potrebo po širitvi pristojnosti Palestinske uprave na celotno palestinsko ozemlje.
Štajeh bo sicer začasno vlado vodil do oblikovanja nove, kar pa bi lahko trajalo več tednov ali mesecev. Kot je dejal, bo morala naslednja uprava upoštevati novo realnost v Gazi, ki je bila v skoraj petih mesecih hudih spopadov močno opustošena.
Po napovedih naj bi Abas za novega premierja imenoval Mohameda Mustafo, nekdanjega uradnika Svetovne banke, ki je predsednik Palestinskega investicijskega sklada (PIF) in ima izkušnje z obnovo Gaze po prejšnji vojni leta 2014.
Delo Palestinskih oblasti, ki so bile vzpostavljene pred približno 30 leti kot del začasnih mirovnih sporazumov iz Osla, so močno spodkopale obtožbe o neučinkovitosti in korupciji, predsednik vlade pa ima omejene pristojnosti in vpliv. Kot navaja Reuters, pomeni Štajehov odhod simbolično spremembo, ki poudarja Abasovo odločenost, da zagotovi, da bo uprava ohranila vodilno vlogo, medtem ko se krepijo mednarodni pritiski za oživitev prizadevanj za ustanovitev palestinske države.
Palestinske oblasti, ki so pod nadzorom Fataha, izvajajo omejeno upravljanje na delu okupiranega Zahodnega brega, v Gazi pa so izgubile oblast po frakcijskem boju s Hamasom leta 2007. V zadnjih letih je delovanje Palestinskih oblasti močno oslabljeno, raziskave kažejo, da so oblasti med Palestinci nepriljubljene, vendar pa ostajajo edini vodstveni organ, ki ga na splošno priznava mednarodna skupnost. Palestinski voditelji pravijo, da so jim izraelske omejitve, med drugim tudi odtegovanje davčnih prihodkov, ki jih je treba plačati v skladu s sporazumi iz Osla, dejansko preprečile učinkovito upravljanje. Palestinske oblasti že več mesecev ne morejo izplačevati vseh plač v javnem sektorju, saj izraelsko finančno ministrstvo zavrača sprostitev dela sredstev.
Netanjahu: Intenzivni boji bodo trajali še nekaj tednov
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem dejal, da bodo po začetku kopenske ofenzive na mesto Rafa "intenzivni boji" trajali še nekaj tednov.
Netanjahu je v pogovoru za televizijo CBS ponovil, da je pogoj za zmago izraelske vojske uničenje Hamasa. "Ko bo vojska začela operacijo v Rafi, se bodo intenzivni spopadi končali v tednih, in ne mesecih." Dodal je, da so izraelske sile do zdaj uničile 18 Hamasovih bataljonov od 24, štirje od preostalih so na območju Rafe.
Na območju Rafe je kar okoli 1,4 milijona Palestincev, kar je več kot polovica vsega prebivalstva v enklavi. Tja so se zatekli zaradi obsežne ofenzive izraelske vojske v severnem in osrednjem delu Gaze v preteklih mesecih.
Netanjahu je tudi dejal, da bi, če bi dosegli dogovor o premirju, ofenzivo na Rafo začasno odložili, a da jo bodo v vsakem primeru izvedli. "To moramo storiti, kajti naš cilj je popolna zmaga. Popolna zmaga pa je na dosegu."
Načrt za evakuacijo civilistov še neznanka
Netanjahu je v nedeljo zvečer sklical tudi vojni kabinet, na katerem so razpravljali prav o skorajšnji ofenzivi na Rafo. Vojska je kabinetu predstavila načrt za evakuacijo civilistov z območij spopadov, a podrobnosti o tem, kako in kam bodo civilisti premeščeni, niso podali. Vojska je ob tem predstavila tudi operativni načrt za kopensko invazijo na Rafo na jugu enklave.
Ob tem je vojni kabinet po navedbah časopisa Times of Israel tudi odobril način za dostavo humanitarne pomoči na jug Gaze, ki da bo "preprečil plenjenje, ki se je zgodilo na severu in drugih območjih".
Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) medtem opozarja na hudo pomanjkanje hrane v Gazi, zlasti na severu. "Lakoto je še vedno mogoče preprečiti z resnično politično voljo," je v nedeljo dejal vodja agencije Philippe Lazzarini in ponovil potrebo po zagotovitvi dostopa humanitarne pomoči v enklavo.
Guterres: Rafa je jedro humanitarne pomoči
Znova se je oglasil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je opozoril, da bi obsežna izraelska vojaška operacija na Rafo zadala smrtni udarec programom pomoči v Gazi, kjer humanitarna pomoč prebivalstvu ostaja popolnoma nezadostna.
Guterres je v govoru ob začetku spomladanskega zasedanja Sveta ZN-a za človekove pravice v Ženevi opozoril, da je Rafa jedro operacij humanitarne pomoči v palestinski enklavi. Obsežna ofenziva, ki jo je napovedal Izrael, "ne bi bila grozljiva le za
več kot milijon palestinskih civilistov, ki tam iščejo zaščito, ampak bi zabila zadnji žebelj v krsto našim programom pomoči", je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal generalni sekretar.
Guterres je še poudaril, da "nič ne more upravičiti Hamasovega namernega ubijanja, poškodovanja, mučenja in ugrabitve civilistov, uporabe spolnega nasilja ali neselektivnega izstreljevanja raket proti Izraelu". Vendar pa tudi nič ne opravičuje kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva, je dodal.
Guterres je tudi obžaloval, da Varnostni svet ZN-a kljub njegovim pozivom za končanje prelivanja krvi v Gazi ni ukrepal.
V Parizu in Dohi so se medtem konec tedna nadaljevali pogovori o prekinitvi ognja. S pogajanj v Parizu so prišla sporočila, da so prisotni dosegli določen napredek.
Pred izraelskim veleposlaništvom v Washingtonu se je zažgal ameriški vojak
V videoposnetku je vojak pred dejanjem dejal, da "ne bo več sokriv za genocid". Dodal je, da je to, kar namerava storiti, minimalno trpljenje v primerjavi s trpljenjem Palestincev. Nato je zakričal "svoboda Palestini", se polil z vnetljivo tekočino in zažgal.
Tiskovna predstavnica ameriških zračnih sil Rose Riley je potrdila, da je šlo za aktivnega pripadnika oboroženih sil ZDA. Dobil je zelo hude poškodbe, zato so ga reševalci prepeljali v eno od bolnišnic v Washingtonu, kjer je umrl. (vir: STA)
Galant: Napadi na Hezbolah se bodo nadaljevali v vsakem primeru
Izraelski obrambni minister Joav Galant pa je dejal, da se bodo napadi izraelske vojske na cilje Hezbolaha v Libanonu nadaljevali tudi, če bo Izrael z gibanjem Hamas v Gazi dosegel dogovor o začasnem premirju.
"Če kdo misli, da bo morebitni dogovor o izpustitvi izraelskih talcev ustavil streljanje, se moti. Ogenj bomo nadaljevali, in to neodvisno od tega, kar se dogaja na jugu. Nadaljevali bomo, dokler ne bomo dosegli svojih ciljev," je dodal po poročanju DW-ja.
Izrael prvič po začetku vojne v Gazi napadel cilje v vzhodnem Libanonu
Izraelske sile so nato prvič po začetku vojne v Gazi napadle cilje šiitskega islamističnega gibanja Hezbolah v vzhodnem Libanonu.
Po navedbah vira je en izraelski izstrelek zadel civilno ustanovo Hezbolaha, drugi pa skladišče v lasti omenjenega gibanja v bližini kraja Baalbek na vzhodu Libanona. Izraelska vojska je medtem sporočila le, da izvaja napade na "teroristične cilje Hezbolaha globoko v Libanonu".
Libanonski varnostni viri so sporočili, da sta bila v napadu ubita dva pripadnika gibanja Hezbolah.
Hezbolah je pozneje sporočil, da je v odgovor na napad izstrelil 60 raket na izraelsko vojaško oporišče na Golanski planoti. Poročil o morebitnih žrtvah ali škodi še ni.
Gre za prve izraelske napade v vzhodnem Libanonu od 7. oktobra. Od napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael je namreč izraelska vojska obstreljevala le cilje na jugu Libanona in ob izraelsko-libanonski meji, od koder je cilje v Izraelu napadal Hezbolah.
Medtem je gibanje Hezbolah sporočilo, da so na jugu države z raketo zemlja-zrak sestrelili izraelski brezpilotni letalnik tipa hermes 450.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje