Turška obalna straža nadaljuje z iskanjem ponesrečencev na območju, kjer je ladja potonila. Do nesreče je prišlo blizu turškega mesta Ayvacik, ki leži nasproti grškega otoka Lezbos. Ni sicer jasno, koliko ljudi je bilo na krovu, poroča Reuters.

Med smrtnimi žrtvami je bilo pet otrok, poroča tiskovna agencija Dogan, rešeni prebežniki pa so se podhladili. Šlo naj bi za begunce iz Sirije, Afganistana in Mjanmara.

Trk v čeri
Namestnik guvernerja province Canakkale, Saim Eskioglu, je povedal, da je 17-metrska ladja trčila v čeri kmalu po izplutju z obale. Kot je povedal, menijo, da je še več mrtvih v notranjosti ladje. Prevrnjeno ladjo je mogoče videti kakih 50 metrov od obale, kjer potapljači obalne straže še vedno iščejo pogrešane. Na obali blizu mesta Ayvacik je videti trupla, pa tudi raztresene reševalne jopiče in drugo lastnino prebežnikov.

Aretirali so Turka, ki ga sumijo, da je organiziral pot.

Na begu umrlo več tisoč ljudi
Kot je v petek sporočila Mednarodna organizacija za migracije, je v prvih 28 dneh letošnjega leta Evropo prek Sredozemskega morja doseglo 55.528 prebežnikov. V tem obdobju je organizacija zaznala 244 smrti prebežnikov na morju. Letos je samo Grčijo prek morja po podatkih te organizacije doseglo več kot 45.000 prebežnikov, kar je 31-krat več kot v celotnem lanskem januarju.

Lani je v Evropsko unijo po morju in kopnem prispelo več kot milijon prebežnikov, na poti pa jih je umrlo ali je pogrešanih več kot 3.600. Leta 2015 je preko Turčije iz Sirije, kjer že pet let divja vojna, bežalo okoli pol milijona beguncev in tvegalo življenje v morju med Turčijo in grškimi otoki. Beg pa se kljub zimskim razmeram in nemirnem morju nadaljuje, resda počasneje. Turčija je prva postaja sirskih beguncev na poti v EU.

Turčija želi dodatni dve milijardi
Turčija je novembra z Unijo sklenila dogovor o zaustavljanju prebežnikov na poti v Evropo v zameno za 3 milijarde evrov finančne pomoči za oskrbo in nastanitev 2,5 milijona sirskih beguncev, ki so na njenem ozemlju. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na navedbe neimenovanih evropskih diplomatov, pa naj bi Turčija od EU zahtevala več denarja, in sicer pet milijard evrov.

Bruselj doslej sicer še ni izplačal niti dogovorjenih treh milijard, ker to preprečuje predvsem italijanska vlada. Rim namreč ne želi prispevati svojega deleža, dokler ne bi dodatno zrahljali pakta za stabilnost in rast, v sklopu katerega se spremlja strukturno izboljšanje salda javnih financ ob izvajanju kriterija zniževanja dolga in kriterija omejene rasti javnofinančnih izdatkov v državah članicah EU-ja, poroča Die Welt.

Ankara želi denar takoj, ne postopoma
Pogajanja med Brusljem in Ankaro glede sredstev pa otežujejo tudi zahteve Turčije, ki želi imeti večjo možnost odločanja pri izplačilih sredstev. Neimenovani evropski diplomati so za Die Welt tako povedali, da turška vlada odklanja, da bi ji pomoč izplačevali postopoma in po strogem preverjanju EU-ja.

Bruselj želi, da bi denar šel v konkretne projekte, kot je recimo gradnja šol za begunce. EU želi tudi strog nadzor izplačil, da milijarde evrov ne bi poniknile v kanalih turškega gradbeništva in bi tako le manjši delež denarja dosegel begunce. Turčija doslej sicer niti ni storila veliko, da bi zaustavila prihod prebežnikov v Evropo, kot od nje v zameno za denar pričakuje EU.