Sahravijci imajo podporo v številnih mednarodnih organizacijah za človekove pravice, vendar pa so svetovne sile pri tem vprašanju bolj na strani Maroka. Foto: Reuters
Sahravijci imajo podporo v številnih mednarodnih organizacijah za človekove pravice, vendar pa so svetovne sile pri tem vprašanju bolj na strani Maroka. Foto: Reuters
Zahodna Sahara
Redko poseljena in pretežno puščavska Zahodna Sahara ima ogromno zalog fosfatov in obetajoča naftna polja v priobalnem pasu. Foto: Reuters
Maroko
Maroko vsako leto slovesno praznuje obletnico "zelenega pohoda" in zasedbe Zahodne Sahare. Foto: Reuters

Maroška zasedba Zahodne Sahare traja že štiri desetletja in ozemlje si je zaradi tega prislužilo vzdevek zadnja afriška kolonija. Medtem ko si Sahravijci prizadevajo za neodvisnost, pa Maroko o tem noče niti slišati in vseskozi zavira pogajanja za končno rešitev spora.

Misija Združenih narodov za Zahodno Saharo (MINURSO) je bila oblikovana že pred 20 leti in je imela za cilj organizacijo referenduma o neodvisnosti, vendar v vseh teh letih do njega ni prišlo zaradi nasprotovanja oblasti v Rabatu, ki se nimajo namena odreči z naravnimi viri bogatem ozemlju južno od Maroka.

Čeprav se je Maroko na načrtovani referendum pripravljal s spodbujanjem priseljevanja Maročanov v Zahodno Saharo, da bi tako v svoj prid nagnil demografsko tehtnico in število morebitnih volivcev, pa je po drugi strani vseskozi spodkopaval prizadevanja za izvedbo glasovanja, ki so ga znova in znova prestavljali, a nikoli izvedli.

"Ta pobuda je največ, kar lahko ponudi Maroko," je dejal maroški kralj Mohamed v televizijskem nagovoru rojakom ob 40. obletnici "zelenega pohoda", ko se je množica Maročanov kar peš odpravila v Zahodno Saharo z namenom, da stalno zasede in naseli ozemlje. Okoli 350.000 maroških delavcev in kmetov je na pohodu spremljalo še 25.000 maroških vojakov.

Številni Sahravijci so se pred maroško invazijo umaknili v sosednjo Alžirijo, kjer še danes prebivajo v begunskih taboriščih. Alžirija je vseskozi podpirala zahodnosaharsko osvobodilno gibanje Polisario, ki je tudi razglasilo Saharsko arabsko demokratično republiko (SADR). V begunskih taboriščih v slabih razmerah živi okoli 165.000 ljudi, ki že leta zaman čakajo na vrnitev na svoje nekdanje domove. SADR je priznan od nekaterih afriških držav, vendar pa od nobene evropske države.

Maroko zavrača vsako avanturo, ki nima jasnega rezultata in bi lahko predstavljala nevarnost, je še dejal maroški kralj, ki uresničitev načrta za avtonomijo povezuje s političnim dogovorom ob podpori ZN-a. V zadnjem času so se znova prebudili diplomatski napori za reševanje dolgoletnega nevzdržnega položaja in posebni odposlanec ZN-a za Zahodno Saharo Christopher Ross je okrepil obiske v regiji ter evropskih državah.

Švedi na čelu podpornikov Sahravijcev
Zahodna Sahara se je v ospredju medijske pozornosti znova pojavila prejšnji mesec, ko je Maroko sporočil, da razmišlja o bojkotu švedskih podjetij v kraljevini zaradi stališča Stockholma v sporu. Švedska namreč vodi kampanjo za bojkot izdelkov iz Zahodne Sahare in mednarodnih družb, ki delujejo na ozemlju. "Kdor hoče bojkotirati maroške izdelke, je pri tem svoboden, a se mora zavedati posledic svojih odločitev," je dejal kralj Mohamed.

Švedska in druge skandinavske države že dolgo podpirajo pravico Sahravijcev do samoodločbe, ki pa nima podpore v dveh največjih maroških zaveznicah Franciji in Španiji, ki ju aktivisti obtožujejo naklonjenosti stališču Maroka v zameno za izkoriščanje naravnih virov, predvsem ribolova v ozemeljskih vodah Zahodne Sahare. Maroko je tudi pod nenehnim udarom kritik zaradi čezmerne represije in zatiranja svoboščin v Zahodni Sahari.

Maroko napoveduje, da ima z Zahodno Saharo velike načrte. Pri tem obljublja obsežne naložbe v prometne povezave, vključno z gradnjo novih cest in mednarodnega letališča, pri tem pa k sodelovanju poziva tako maroške kot tuje vlagatelje. Z gospodarskim oživljanjem ozemlja Maroko upa, da bo zatrl družbene napetosti in težnje po neodvisnosti.