Volivci so izbirali vseh 435 novih predstavnikov predstavniškega doma, v katerem so volitve vsaki dve leti, v 100-članskem senatu pa so odločali le o tretjini novih senatorjev. V senatu se namreč 33 senatorjev zamenja na dve leti, njihov mandat pa traja 6 let. Letos s kongresnimi volitvami v 36 zveznih državah sovpadajo tudi volitve guvernerjev.

Vse od leta 1994 imajo republikanci večino v obeh domovih, glede na prve izide pa kaže, da so demokrati prekinili 12-letno vladavino republikancev.

Republikanci so imeli v predstavniškem domu 231 sedežev, demokrati 201, en predstavnik je bil neodvisen, dva sedeža pa sta bila prazna. Demokrati so za prevzem večine potrebovali 15 sedežev.

V senatu so imeli republikanci 55 sedežev, demokrati 44, en senator pa je bil neodvisen. Med 33 senatorji, ki so končali svoj šestletni mandat, je bilo 17 demokratov, 15 republikancev in en neodvisen.

Kot določa ustava, sta v senatu po dva predstavnika iz vsake zvezne države. Pred letom 1913 so senatorje izbirali zakonodajalci posamezne države, s 17. dopolnilom k ustavi pa je izbira senatorjev v rokah volivcev, ki jih izbirajo neposredno.

Ko se je leta 1789 prvič sešel kongres, je bilo v predstavniškem domu zgolj 59 predstavnikov. Skladno z rastjo števila držav in prebivalstva se je zvišalo tudi število predstavnikov. Zakon iz leta 1911 določa, da je v predstavniškem domu 435 sedežev. Število predstavnikov iz posamezne zvezne države je odvisno od števila prebivalcev te države. Vsaka država je razdeljena na različno število kongresnih okolišev, vsak okoliš pa ima svojega predstavnika.

Kot že rečeno, so v 36 zveznih državah volili tudi guvernerje, ki imajo večinoma 4-letni mandat, nekateri pa 2-letnega.