Brammertz se bo srečal tudi s srbskim predsednikom Borisom Tadićem. Foto: EPA
Brammertz se bo srečal tudi s srbskim predsednikom Borisom Tadićem. Foto: EPA
Brammertz končal obisk v Srbiji

Boris Tadić je glavnega haaškega tožilca Serga Brammertza spomnil, da je Beograd Haagu izročil 44 obtožencev za vojne zločine ter da se zaveda svojih mednarodnih in domačih pravnih oobvez. Zavezanost sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije je potrdil še srbski premier Mirko Cvetković.

Tožilec upa na aretacijo Mladića in Hadžića
Delovni obisk je naslednik Carle Del Ponte začel s srečanjem s koordinatorjema akcijske ekipe za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasimom Ljajićem in Vladimirjem Vukčevićem in dejal, da so bili pogovori s člani ekipe zelo konstruktivni, saj so ga obvestili o preteklih in tekočih operacijah. Dodal je, da upa na uspešen lov na preostala haaška ubežnika, Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

Podrobnosti Brammertz ni izvedel
Predsednik koordinacijskega odbora za sodelovanje s haaškim sodiščem Ljajić je z Brammertzom razpravljal o dostopnosti arhivov, dokumentih in zaščiti prič. Tožilec za vojne zločine Vukčević je dejal, da je sestanek potekal v sproščenem vzdušju, kar je velika sprememba v primerjavi s sestanki z Del Pontejevo. Razpravljali so o iskanju Mladića, vendar podrobnosti Brammertzu niso bile predstavljene. "Nismo predstavili podrobnosti, ker je v našem interesu, da je s podatki o konkretnih akcijah seznanjenih čim manj ljudi, " je dejal Vukčević.

Napredek pri sodelovanju s sodiščem
Brammertzova ocena o sodelovanju srbskih oblasti s haaškim sodiščem bi lahko bila ključnega pomena za odločitev ministrov EU-ja glede uveljavitev prehodnega trgovinskega sporazuma EU-ja s Srbijo. Aretacijo Radovana Karadžiča je ocenil kot velik napredek pri sodelovanju Srbije s sodiščem.

Izgubili Mladićeve prstne odtise
Lov za Ratkom Mladićem je postal še nekoliko težji, saj so izgubili del dokumentacije, ki jo je Mladić predložil srbskim oblastem v svojem zahtevku za osebno izkaznico v Srbiji. Ljajić je pojasnil, da je Mladić zahtevo za osebno izkaznico vložil leta 1999, dokumentacija pa je vključevala tudi njegov prstni odtis haaškega begunca. Kot piše Blic, bi bili prstni odtisi nujni za ugotavljanje, ali ima Mladić, podobno kot Karadžić in Župljanin, lažno identiteto in nove dokumente.

K. T./T. V.

Brammertz končal obisk v Srbiji