Srbski predsednik Boris Tadić in novi predsednik srbske vlade Mirko Cvetković sta se namreč danes v Bruslju prvič po julijski aretaciji Radovana Karadžića sešla z najvišjimi predstavniki EU-ja.

Močna srbska delegacija - v Bruslju sta tudi podpredsednik srbske vlade in vodja srbskih pogajalcev z EU-jem Božidar Djelić ter zunanji minister Vuk Jeremić - se je sešla s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Javierjem Solano.

Najprej ratifikacija sporazuma
Po srečanju je Barroso, ki pa je ob tem opozoril, da gre še za stvar v procesu, ki je ni dobro omejevati z datumi, dejal: "Če bo šlo vse po načrtih in če se izpolnijo vsi neobhodni pogoji, bi Srbija lahko leta 2009 dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju."

A predsednik Evropske komisije je ob tem dodal, da Srbija ne more vložiti zahteve za pridobitev statusa kandidatke preden svet ministrov ne sprejme odločitve, da se lahko začne proces ratifikacije sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju EU-ju.

Po Karadžiću lažja pot v EU?
Srbsko vodstvo je v Bruselj prišlo prav z namenom lobirati za napredek Srbije na poti v EU po prijetju Karadžića. Predvsem si želi uveljaviti trgovinske določbe v okviru sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, podpisanem aprila, čeprav konkretnih odločitev ni pričakovati, dokler se o tem ne izrečeta glavni haaški tožilec Serge Brammertz in Nizozemska.

Države članice so se julija načeloma strinjale, da je treba Srbiji "posredovati pozitiven signal ob upoštevanju vseh postopkov", ki vključujejo potrditev, da je izpolnjen pogoj popolnega sodelovanja Beograda s Haagom. EU še čaka na mnenje Brammertza, ki naj bi, po navedbah Haaga, v Beograd odpotoval 10. septembra, tik pred septembrskim srečanjem zunanjih ministrov EU-ja.

Vse oči uprte v Nizozemsko
Ključno vlogo pri odločanju o napredku Srbije na poti v EU ima Nizozemska, ki je do zdaj zaradi vloge svojih vojakov v pokolu v Srebrenici, za katerega sta obtožena Mladić in Karadžić, v zameno za to vztrajala pri predaji Mladića Haagu.

Za Nizozemsko je to vprašanje še posebej občutljivo, saj je leta 2002 zaradi Srebrenice odstopila tedanja vlada Wima Koka.

K. S.