Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov, ki ga Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov, genocida in zločinov proti človečnosti, se je na sodišču prvič pojavil 31. julija, vendar se o krivdi ni hotel izreči in je zaprosil za 30-dnevni odlog. Ker se tudi danes o krivdi ni izrekel, je sodišče v skladu s pravili razsodilo, da se je izrekel za nedolžnega glede vseh točk obtožnice.

Karadžić je potrdil napovedi in sodniku dejal, da se v sodnem procesu želi braniti sam, bo pa sestavil ekipo svetovalcevm, ki mu bodo pomagali, ko bo tožilstvo dopolnilo obtožnico proti njemu, kar naj bi se zgodilo prihodnji teden. Naslednji njegov nastop na sodišču bo 17. septembra, ko naj bi po navedbah spodbijal pristojnost sodišča.

Karadžića so prijeli 21. julija v Beogradu, kjer se je izdajal za zdravilca Dragana Dabića. V svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem je Karadžić dejal, da se hoče braniti sam, ni pa še jasno, ali je zahtevo že vložil in ali mu jo je sodišče odobrilo.

Številne zahteve haaškega obtoženca
Od prihoda v Haag je bil Karadžić zelo dejaven, saj je vložil že številne zahteve. Zahteval je zamenjavo sodnika Alphonsa Orieja, saj naj bi bil ta pristranski in Karadžić ne bi bil deležen poštenega sojenja. To mu je tudi uspelo. Predsednik haaškega sodišča Fausto Pocar je tako določil nov sodni senat, pred katerim bo potekalo sojenje, a je ob tem zatrdil, da njegova odločitev ni bila povezana s Karadžićevo zahtevo. Zaslišanje bo zdaj vodil sodnik Iain Bonomy, ob njem pa v sodnem senatu sedita še jamajški sodnik Patrick Robinson kot predsedujoči in francoska sodnica Michele Picard.

Karadžić se je pritožil, da mu zapisnike dostavljajo samo v angleškem jeziku in zahteval kopije zapornih nalogov, na podlagi katerih so ga iskali. V zadnji zahtevi, ki jo je objavilo sodišče, je zapisal, naj sodišče opusti postopek proti njemu, saj naj zaradi negativne publicitete ne bi bil deležen poštenega sojenja. Haaški otoženec je prepričan, da zaradi negativne publicitete nihče na svetu več ne verjame, da bi obstajala kakršna koli možnost oprostilne sodbe, kar je po njegovem mnenju popolnoma napačno prepričanje.

Enajst točk obtožnice
Karadžića, ki se je skrival 13 let, obtožnica v 11 točkah bremeni sodelovanja v genocidu in genocida v Srebrenici julija 1995, ko so srbske sile ubile več kot 8.000 Bošnjakov. Zagovarjati se bo moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, pa tudi za smrt na tisoče civilistov, ki so bili zaprti v srbskih taboriščih na območju Prijedora.

B. T. / G. V.