"Od teh na videz sovražnih držav bomo zahtevali, da ne bodo ustvarile nove valute BRICS-a ali podprle katere koli druge valute, ki bi nadomestila mogočni ameriški dolar, sicer se bodo soočile s 100-odstotnimi carinami," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Rusija, ena od ustanovnih članic skupine BRICS, je že takrat dejala, da se bo vsak poskus ZDA, da bi države prisili k uporabi dolarja, izjalovil.

BRICS je sestavljen iz desetih držav, skupina pa nima skupne denarne enote, vendar je razpravo o tej temi načela, potem ko je Zahod uvedel sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

"Ni možnosti, da bi skupina BRICS nadomestila ameriški dolar v mednarodni trgovini ali kje drugje, in vsaka država, ki bo to poskusila, naj pozdravi carine in se poslovi od Amerike!," je zapisal Trump.

Kremelj obtožbe o novi valuti zavrača

Kremelj je v petek zavrnil Trumpove ponovne grožnje, da bo proti državam BRICS-a uvedel carine, če bi te oblikovale lastno valuto, in dejal, da takega načrta ni in ga nikoli ni bilo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da BRICS ni govoril o vzpostavitvi lastne denarne enote, temveč zgolj o oblikovanju skupnih naložbenih platform.

"BRICS govori o oblikovanju novih skupnih naložbenih platform, ki bi omogočale skupne naložbe v tretjih državah, vzajemne naložbe in tako naprej," je dejal Peskov. "Po vsej verjetnosti bodo morali ameriški strokovnjaki gospodu Trumpu podrobneje pojasniti program BRICS-a," je dodal.

Dolar ostaja svetovna valuta

Prevlada dolarja se je zaradi močnega ameriškega gospodarstva, strožje denarne politike in povečanih geopolitičnih tveganj v zadnjem času okrepila, čeprav je gospodarska razdrobljenost spodbudila države BRICS, da bi se od dolarja preusmerile k drugim valutam.

Študija, ki jo je lani opravil GeoEkonomski center pri Atlantic Councilu, je pokazala, da ameriški dolar ostaja primarna svetovna rezervna valuta in da niti evru niti tako imenovanim državam BRICS-a ni uspelo zmanjšati svetovne odvisnosti od ameriške valute.

Akronim BRIC je leta 2001 skoval takratni glavni ekonomist banke Goldman Sachs Jim O'Neill v študiji, v kateri je raziskoval potencialno rast Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Štiri države so leta 2009 ustanovile neuradni klub, leto pozneje pa se jima je pridružila tudi Južna Afrika, skupina držav pa je takrat postala znana pod kratic BRICS.

Skupini so se leta 2023 pridružili Egipt, Etiopija, Iran in Združeni arabski emirati, v začetku tega meseca pa je članica postala tudi Indonezija.

Izteka se Trumpov rok Kanadi, Mehiki in Kitajski glede carin

Svetovno gospodarstvo se pripravlja na posledice, ki bi jih prinesla uvedba dodatnih carin za največje trgovinske partnerice ZDA – Kanado, Mehiko in Kitajsko. Trump je namreč dejal, da bo s februarjem za Kanado in Mehiko, če ne bosta ustavili nezakonitih migracij in pretoka fentanila, uvedel 25-odstotne carine.

Trump je povedal, da razmišlja tudi o dodatnih 10-odstotnih dajatvah na uvoz kitajskega blaga, ki bi prav tako začele veljati s 1. februarjem, in sicer prav tako zaradi smrtonosnega fentanila.

Kitajska je trditve, da je vpletena v to smrtonosno trgovino, zavrnila že pred časom, medtem ko je Kanada zatrdila, da v ZDA preko ameriške severne meje pride manj kot en odstotek nedokumentiranih migrantov in fentanila. Zaradi prevelikih odmerkov tega mamila, ki je mnogo močnejša od heroina, sicer letno v ZDA umre več deset tisoč ljudi.

Analitiki ameriške banke JPMorgan ocenjujejo, da je napoved uvedbe dodatnih carin "pogajalski adut" za pospešitev ponovnih pogajanj o trgovinskem sporazumu med ZDA, Mehiko in Kanado. "Vendar bi morebitni konec desetletje dolgega območja proste trgovine lahko pomenil velik šok," so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nedavno zapisali pri JPMorgan.

Ameriška podjetja plačujejo carine vladi za nakupe iz tujine, posledice carin pa lahko nosijo uvozniki, tuji dobavitelji ali potrošniki.

Po mnenju analitikov bi uvedba visokih dodatnih carin pomenila tveganje za recesijo tako za Kanado in Mehiko kot za ZDA. "Kanada in Mehika bi izgubili 3,6 odstotka oziroma dva odstotka realnega bruto domačega proizvoda, medtem ko bi ZDA imele 0,3 odstotka realne izgube BDP-ja," je po navedbah AFP ocenil docent na univerzi Cornell Wendong Zhang.

Še vedno pa ni jasno, ali bodo višje carine veljale tudi za nafto. ZDA so po podatkih ameriške uprave za energetske informacije EIA oktobra iz Kanade uvozile skoraj 4,6 milijona sodov, iz Mehike pa 563.000 sodov nafte. Povprečna dnevna proizvodnja nafte v ZDA je v tistem mesecu znašala 13,5 milijona evrov, je poročala katarska tiskovna agencija QNA.