Theresa May je med 329 poslanci stranke dobila 199 glasov, medtem ko je Andrea Leads dobila 84 glasov, so sporočili iz stranke. Za novo šefico britanskih konservativcev in vlade bo okoli 150.000 članov stranke glasovalo po pošti, uradno pa bo ime znano 9. septembra.

Zdajšnja notranja ministrica, ki vodi ministrstvo od leta 2010, je po razglasitvi izidov dejala, da glasovanje kaže na to, da se lahko konservativna stranka združi "in pod mojim vodstvom se bo". Dodala je, da država v pogajanjih za dosego najboljšega dogovora za izstop iz EU-ja potrebuje preverjeno vodstvo.

Njena tekmica, 53-letna Leadsomova, je dejala, da bo v primeru izvolitve dala večji poudarek napredku britanskega gospodarstva. "Naš cilj mora biti blaginja, ne varčevanje," je odločna, pri čemer je zavrnila nekatere napovedi, da bi lahko brexit privedel do gospodarske katastrofe.

Čeprav se je Mayjeva med referendumsko kampanjo zavzemala za obstoj države v EU-ju, zdaj obljublja, da bo spoštovala izid referenduma in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske kot prvo državo odpeljala iz osemindvajseterice. Leadsomova je bila na strani tistih, ki so bili za izstop države iz EU-ja.

Lagarde: Izstop ne bo povzročil svetovne recesije
Glede brexita je izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde v nedavnem pogovoru za AFP dejala, da je "ključna pri brexitu negotovost in dlje časa, kot ta traja, večje je tveganje," in dodala, da "prej, ko bodo določili časovnico in pogoje za izstop, bolje bo za vse". Kljub temu je prepričana, da izstop ne bo povzročil svetovne recesije.

V intervjuju se je dotaknila tudi namere Združenega kraljestva, da zniža davek od dohodkov podjetij. Ocenila je, da bodo Britanci s takimi potezami zgolj sprožili tekmo o zniževanju davkov, ki po njenem mnenju ne bo koristila nikomur.

Odmevajo težave italijanskih bank
Kaj bo prinesel britanski referendum, je medtem že tri tedne pred njegovo izvedbo skrbelo svet Evropske centralne banke (ECB). Kot izhaja iz danes objavljenega zapisnika zadnje seje sveta na Dunaju 2. junija, so bili vodstvo ECB-ja in guvernerji centralnih bank zaskrbljeni nad gospodarsko razsežnostjo morebitnega britanskega izstopa.

Hkrati so bili člani sveta ECB-ja že na začetku junija zaskrbljeni zaradi zdravja bank iz evrskega območja. Že takrat jih je skrbelo, kako bodo banke opravile z bremeni slabih posojil. Skrb se je izkazala za upravičeno, saj v zadnjih tednih odmevajo težave italijanskih bank zaradi slabih posojil.