Gordon Brown in David Cameron, kdo bo vodil državo? Foto: EPA
Gordon Brown in David Cameron, kdo bo vodil državo? Foto: EPA

Do zdaj so v britanskem parlamentu razdelili 649 poslanskih sedežev od 650. Cameronovi konservativci so jih zasedli 306, Brownovi laburisti 258, Cleggovi liberalni demokrati pa 57.

Edvard Žitnik
Foto: MMC RTV SLO
Nick Clegg
Kot je pojasnil Edvard Žitnik, se je cleggomanija začela po prvem televizijskem soočanju treh kandidatov, ko je Nick Clegg (na fotografiji) s svojo mladostjo, televizičnostjo in nekonvencionlanostjo zasenčil Browna in Camerona. Kljub temu pa je v naslednji nastopih že slabše nastopil, dodaja RTV-jev novinar Žitnik. Foto: EPA

Vse je odvisno od kraljice, ona podeljuje mandat, je stanje po volitvah v Veliki Britaniji za MMC komentiral RTV-jev novinar Edvard Žitnik.

Zdaj je že jasno, da nobena stranka na volitvah ni zbrala zadostne večine, da bi sama sestavila vlado, in obeta se viseči parlament. Kakšne so možnosti za sestavo nove vlade, kakšni scenariji in možnosti povezovanja se pojavljajo?
Po nenapisanih pravilih, ta pa so v britanski politični tradiciji zelo pomembna, bo kraljica dala možnost za sestavo nove vlade naprej sedanjemu premierju Gordonu Brownu. Če njemu ne bo uspelo, in kar nekaj možnosti je, da bo tako, potem bo kraljica poskusila z Davidom Cameronom, ker ima ta največ sedežev v parlamentu. V novem sklicu naj bi imel več možnosti, da nabere "magičnih" 326 sedežev v parlamentu, torej večino, ki zagotavlja vladanje. Naslednja alternativa je manjšinska vlada konservativcev, kar je v britanski politični praksi zelo težko, in potem ponoven razpis parlamentarnih volitev. Če bi se to zgodilo, naj bi bili, take so ocene, najbolj kaznovani laburisti.

Britance izjemno skrbi viseči parlament, saj bi to pomenilo nestabilno vlado. Zakaj to za Veliko Britanijo predstavlja tak problem?
Britanski politični sistem naj bi bil predvsem stabilen. Politično stabilnost pa je mogoče doseči samo z večino v parlamentu, torej z najmanj 326 glasovi v 650 članskem parlamentu. Brez tega bi bila vsaka vlada operativno praktično nesposobna. Že prvi dan po volitvah je vrednost britanske valute v primerjavi z evrom padla. Prav tako se Velika Britanija nahaja pred izjemno težkimi odločitvami, na kakšen način čim prej zmanjšati ogromen javni dolg države, ki Veliko Britanijo v bistvu postavlja v klub velikih evropskih bolníc - Grčija, Španija, Irska itd. Skratka, čas zahteva stabilno in močno vlado ter močnega premierja, to pa je mogoče samo z 326 glasovi, torej v "nevisečem parlamentu".

Glede na trenutne rezultate kaže, da se lahko sestavljanje vlade močno zavleče. Kdaj bi lahko po najboljšem scenariju dobili novo vlado in novega premierja?
V bistvu je veliko odvisno od kraljice. Kraljica podeljuje mandat za sestavo vlade - za zdaj se ni srečala niti s sedanjim premierjem Brownom. Meni, da so v prihodnjih dneh na vrsti politiki, šele ko bodo oni opravili svoje delo, se bo odločila, koga bo "vprašala", ali je sposoben sestaviti vlado. Pogajanja o sestavi vlade lahko trajajo vsaj do 19. maja, ko naj bi se sestal parlament v novi sestavi.

Pred volitvami se je veliko govorilo o priljubljenosti liberalnih demokratov in njihovega voditelja Nick Clegga. Mediji so poročali celo, da je Otok zajela ''cleggomanija'', zdaj pa se je izkazalo, da niso prejeli toliko glasov, kot so jim napovedovali. Kaj je prineslo ta preobrat?
Cleggomanija je bila posledica njegovega prvega televizijskega soočenja z Brownom in Cameronom. Takrat je zaradi svoje mladostnosti, televizičnosti, nekonvencionalnosti, neomadeževane politične preteklosti ... zasenčil Browna in Camerona. V naslednjih dveh nastopih se je odrezal že bistveno slabše, pa tudi Brown in Cameron sta se od njega veliko naučila. Hkrati so tako Brownovi kot Cameronovi volilni strategi sprožili kampanjo, s katero so hoteli dokazati, da je Clegg premlad in premalo izkušen za vodenje vlade v tako težkih časih. Pri tem jim je očitno uspelo in Britanci so se Clegga "ustrašili".

Številni Britanci so Gordona Browna praktično že odpisali, zdaj pa bo očitno prav on tisti, ki bo prvi sestavil vlado. Kaj bi ponovni Brownov mandat pomenil za Veliko Britanijo, premagovanje krize in za odnose z drugimi državami
?
Brown ima sicer teoretične možnosti, da sestavi vlado, vendar so njegove praktične možnosti majhne. Laburisti so na oblasti že trinajst let, kar je v parlamentarni demokracij nedoumljivo dolga doba. Poleg tega ima Brown problem "demokratičnega deficita". Pred tremi leti je postal premier namesto Blaira, torej brez mandata volivcev, zdaj naj bi ostal premier, čeprav je v bistvu mandat volivcev dobil Cameron. Torej, četudi Brownu uspe ostati premier, bo to v nasprotju s sporočilom, ki so mu ga dali Britanci. To pa je: Brown in laburisti, 13 let je bilo dovolj, dajte možnost drugim!

Britanski mediji so v četrtek zvečer poročali, da nekateri volivci zaradi prevelikega navala na volišča niso mogli oddati svojega glasu. Lahko to vpliva na volivno kampanjo, če se volivci ali nekateri kandidati pritožijo?
Zaradi možnosti visečega parlamenta so vse stranke maksimalno angažirale svoje aktiviste, da ljudi pripeljejo na volišča. Zato se je zvečer neposredno pred zaprtjem volišč res ponekod zbralo veliko ljudi, ki so hoteli voliti, pa niso mogli. Sliši se čudno, toda to je dejstvo, ki je zelo jasno zapisano v volilnih pravilih. Volišča se zaprejo natančno ob desetih po lokalnem času. Če ima na primer volivec ob 22. uri v roki volilni listič, ga lahko izpolni, če pa ga nima, ga ne more dobiti, torej ne more voliti. Čeprav se sliši bizarno, da ljudje niso mogli voliti, je dejstvo, da je vse potekalo absolutno po volilnih pravilih, zato pritožbe bodo, a ne bodo upoštevane.


Do zdaj so v britanskem parlamentu razdelili 649 poslanskih sedežev od 650. Cameronovi konservativci so jih zasedli 306, Brownovi laburisti 258, Cleggovi liberalni demokrati pa 57.