Grški finančni minister Evklid Cakalotos je sporočil, da jim je uspelo doseči dogovor o novem svežnju pomoči Grčiji, da so jim ostale le še manjše podrobnosti. "Dve ali tri manjše zadeve so nam še ostale," je povedal Cakalotos po 23 urah pogajanj z mednarodnimi posojilodajalci - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), stalnim mehanizmom za stabilnost evra (ESM) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) v Atenah.
Tudi neimenovani predstavnik grškega finančnega ministrstva je povedal, da so dosegli okvirni dogovor, da jim manjkajo le še nekatere podrobnosti. "Končno imamo beli dim," je povedal in dodal: "Dosegli smo dogovor, nekaj manjših podrobnosti pa še usklajujemo."
EK: Imamo dogovor na tehnični ravni
Iz Evropske komisije so sporočili, da so Grčija in njeni posojilodajalci dosegli načelen dogovor na tehnični ravni, a da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. "Imamo dogovor na tehnični ravni," je povedala tiskovna predstavnica komisije Annika Breidthardt in dodala, da je dokončni dogovor pričakovati še danes.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker naj bi se o dogovoru že pogovarjal z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem, govoriti pa namerava še z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Popoldne je napovedana tudi telekonferenca predstavnikov članic EU-ja, ki bodo ocenili dogovor, po tem pa bo mogoče oceniti, ali ima dogovor na strokovni ravni podporo evrskega območja.
Grški parlament ima čas do 20. avgusta
Cakalotos naj bi o dogovoru še danes obvestil grškega premierja Aleksisa Ciprasa. Sporazum, ki bo določil reforme, ki jih bo morala Grčija izvesti v zameno za nova posojila, naj bi zdaj do konca tedna potrdili finančni ministri evrskega območja, grški parlament pa bo o njem odločal 18. avgusta, to je dva dni pred rokom, ko mora Grčija Evropski centralni banki poplačati 3,2 milijarde evrov dolga.
Novo posojilo naj bi bilo vredno 85 milijard evrov
Grčija se je tokrat pogajala o že tretjem programu pomoči v zadnjih petih letih. Pomoč v obliki novih posojil naj bi po besedah predstavnika grškega finančnega ministrstva znašala približno 85 milijard evrov za naslednja tri leta. Evropska komisija te številke še ni želela potrditi.
Podrobnosti dogovora še niso znane, a kot poročajo tuji mediji, je morala vlada v zameno za pomoč obljubiti številne reforme, med drugim tudi zvišanje davkov za ladjarje in zmanjšanje subvencij za kmete. Okrepili bodo boj proti davčnim utajam in postopoma zviševali pokojninsko dobo, poleg tega naj bi Grčija privolila v oblikovanje privatizacijskega sklada, iz katerega naj bi dobila približno 50 milijard evrov, ter v upravljanje slabih bančnih posojil. Še pred prejetjem prve tranše finančnih pomoči mora Grčija nemudoma uveljaviti 35 ukrepov.
Znani proračunski cilji za prihodnja leta
Grška vlada je ponoči po neuradnih informacijah določila tudi proračunske cilje za prihodnja leta. Letos naj bi primarni primanjkljaj dosegel 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi primarni presežek dosegel 0,5 odstotka, v letu 2017 1,75 odstotka in v letu 2018 3,5 odstotka BDP-ja.
Grčija se je zaradi pomanjkanja denarja konec junija znašla na robu bankrota. Banke so bile več dni zaprte, na borzi se ni trgovalo pet tednov. Konec julija je država počasi začela odpravljati kapitalske omejitve. Po objavi informacij o sklenitvi dogovora se je znižal zahtevan donos na grške desetletne obveznice, ki je upadel za 0,86 odstotnih točk na 10,25 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po maju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje