"Junaška dežela", kakor naj bi se imenoval park, naj bi stala 300 milijonov evrov, zgrajena pa naj bi bila le tri kilometre od taborišča, kjer zdaj okoli 6.000 prebežnikov čaka v upanju, da bodo lahko odšli v Veliko Britanijo, piše britanski Telegraph.

Razmere v taborišču, ki se ga je prijelo ime džungla, pa so naravnost grozne, piše Guardian, ki se sklicuje na raziskavo Univerze v Birminghamu in organizacije Zdravniki sveta. Šotori so polni podgan, voda je onesnažena z iztrebki, prebivalci pa trpijo med drugim zaradi tuberkuloze in posttravmatskega stresa, ugotavlja poročilo raziskovalcev.

Pod minimalnim standardom
Pogoji so "precej pod minimalnim standardom za begunsko taborišče", piše v poročilu. Zaradi pomanjkanja prostorov za umivanje in hladilnikov za shranjevanje hrane so se pojavile driska, krči v trebuhu, vročica in bruhanje, oblasti pa prav tako ne odvažajo odpadkov, kar privlači podgane in miši, ki lahko prenašajo resne, tudi smrtonosne bolezni.

"Pričevanja zdravstvenih delavcev iz nevladnih organizacij so pokazala, da begunski bolniki, ki so imeli zlomljene noge, niso smeli dobiti bergel," še ugotavljajo raziskovalci. Prebivalci taborišča se pritožujejo nad nasiljem policije, ki da jih tepe in proti njim uporablja solzivec, napadali pa naj bi jih tudi krajevni prebivalci.

"Gre za najhujšo humanitarno krizo v eni izmed najbogatejših držav na svetu," je dejal Leigh Daynes, direktor Zdravnikov sveta. Večina ljudi, ki so jih raziskovalci spraševali v teh dveh mesecih, so bili prebežniki, ki so bežali pred vojnami ali avtokratskim režimom v Sudanu, Afganistanu, Siriji in Eritreji, je dejal Daynes.

Oblasti skrbi podoba mesta
Bolj kot razmere, v katerih živijo prebežniki, lokalne oblasti skrbi podoba mesta. Pritožujejo se, da je navzočnost prebežnikov močan udarec za gospodarstvo Calaisa, županja pa je že zahtevala odškodnino od britanske in francoske vlade, piše Telegraph. V tamkajšnji razvojni agenciji Calais Promotion upajo, da bo gradnja parka prinesla 1.000 delovnih mest v mestu, ki se spopada s 17-odstotno brezposelnostjo, eno najvišjih v Franciji.

"Gradnja parka bo Calais povezala s pozitivno podobo," je dejal Marc Legrand iz agencije Calais Promotion. Kot je dejal, "to, da so tu prebežniki, še ne pomeni, da ne moremo narediti česa podjetnega". Ob tem pa Legranda ne skrbi, da bi imeli prebežniki kakšen vpliv na park. "Park jih ne bo zanimal, saj jim ne bo pomagal priti v Veliko Britanijo." Vodje projekta imajo cilj 1,5 milijona obiskovalcev letno, park pa naj bi odprli leta 2019.

Francoska vlada je že vložila 220.000 evrov v izdelavo študije, lokalne oblasti pa so zagotovile še 400.000 evrov, pri čemer bi morali zasebni vlagatelji pokriti stroške gradnje. Lokalne oblasti so sicer zavrnile nekatera predvidevanja, da vlagatelji ne bodo hoteli podpreti projekta tako blizu begunskega taborišča, ki se ga je zaradi slabih razmer oprijelo ime džungla.

Zahteve po razpravi
Projekt pa vzbuja tudi številne pomisleke. Medtem ko želi desnosredinska županja Natacha Bouchart oživiti tamkajšnje gospodarstvo in izboljšati podobo mesta, ki naj bi jo kazilo bedno begunsko taborišče, pa nekateri socialistični poslanci s severa države problematizirajo, da se želi projekt izvesti brez opravljene javne razprave.

Poslanec Yann Capet se sklicuje na "pomanjkanje transparentnosti" in zahteva javno razpravo, standardno ob velikih infrastrukturnih projektih. Ta poskus nekaterih poslancev pa naj bi želel ustaviti premier Manuel Valls.

Na lokalnih volitvah prihodnji mesec se v Calaisu zmaga sicer obeta skrajno desni Nacionalni fronti.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.