Izbrisani posnetki naj bi razkrivali zelo grobe tehnike zaslišanj. Foto: EPA
Izbrisani posnetki naj bi razkrivali zelo grobe tehnike zaslišanj. Foto: EPA
Alberto Gonzales
Gonzales naj bi nasprotoval uničenju spornih kaset. Foto: EPA

Šlo naj bi za zaslišanja dveh domnevnih teroristov leta 2002, ki naj bi bila člana teroristične mreže Al Kaida. Zasliševalci naj bi pri tem uporabili posebne zasliševalske taktike, ki mejijo na mučenje. Po govoricah naj bi bili izbrisani posneki precej hudi, vendar pa uradnih podatkov o tem za zdaj ni. Zadevo posebej preiskujeta tudi Cia in ameriško pravosodno ministrstvo.

Ameriški predsednik George Bush je dejal, da o primeru do decembra ni videl nič, o tem pa naj bi ga obvestil direktor Cie Michael Hayden. Večjih razsežnosti primera ne gre pričakovati, v najslabšem primeru bo kaznovanih nekaj nižjih uradnikov, ki so kasete uničili.

Washington v nerodnem položaju
Primer je nekoliko neroden za Belo hišo, saj je časnik New York Times objavil informacijo, da je o tem, kaj storiti s kasetami, leta 2003 razpravljala četverica vodilnih pravnikov Bele hiše, med njimi tudi nekdanji pravosodni minister Alberto Gonzales. Ta naj bi se po neuradnih podatkih takrat zavzemal, da se kaset ne uniči.

Vprašanje je, kdo je ukazal uničenje
Kongresni preiskovalci pa bi radi izvedeli, kdo je dovolil uničenje kaset, kdo je za to vedel in kdaj, predvsem pa, zakaj je bil kongres glede tega v temi. Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Silvestre Reyes je dejal, da na zaslišanje povabili nekdanjega vplivnemu članui Cie Joseju Rodriguezu, ki naj bi leta 2005 domnevno ukazal uničenje videoposnetkov. Sicer Reyes še vedno sestavlja že precej debel seznam prič, pri čemer namerava poklicati celo nekdanjega direktorja Cie Georgea Teneta in kopico drugih višjih uradnikov vohunske agencije.

M. R.