Nobelovo nagrado za mir je v imenu Organizacije za prepoved kemičnega orožja prevzel njen generalni direktor Ahmed Üzümcu. "Nagrado je prvič dobila organizacija, ki si dejavno prizadeva za razorožitev kot dejansko in trajno realnost," je ob prevzemu nagrade povedal Üzümcu in dodal, da se organizaciji mudi, da bi vizija sveta brez kemičnega orožja postala realnost. Povedal je, da so do zdaj uničili že več kot 80 odstotkov znanih svetovnih zalog strupenih plinov, v 16 letih, odkar je konvencija v veljavi, pa ni nobena država pristopnica izkusila napada s kemičnim orožjem.

Üzümcu je dejal, da napadi, kakršni so se letos zgodili v Siriji, zahtevajo ostrejši mednarodni odziv. Povedal je, da je OPCW malo pred prevzemom nagrade naredil korak naprej k uničenju sirskega kemičnega orožja, nad katerim bedi. Pred dobrim tednom so namreč ZDA privolile v to, da bodo najnevarnejši del sirskega kemičnega orožja uničile na ladji na morju, do sredine prihodnjega leta pa naj bi uničili vse sirsko kemično orožje.

Obsežna operacija izziv za organizacijo
"Naša organizacija se še nikoli ni srečala s tako obsežno operacijo, ki poteka v razmerah državljanske vojne in v tako kratkih časovnih rokih," je dejal Üzümcu, a dodal, da sta tako sirska vlada kot opozicija pokazali pripravljenost za sodelovanje. Nobelova nagrada za mir bo po Üzümcovem prepričanju dvignila moralo predvsem predstavnikom organizacije v Siriji, ki se tam spopadajo z zelo zahtevnimi in nevarnimi nalogami.

"Kljub temu cilj, to je svet brez kemičnega orožja, še vedno ostaja oddaljen," je povedal Üzümcu, ki je bil pred dnevi izvoljen za drugi mandat na tem položaju, in dodal: "Izziv pred nami je sedaj šest držav, ki so še zunaj konvencije, prepričati, da se ji pridružijo. Brez zavlačevanja ali pogojevanja". Tudi vodja norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thornbjörn Jagland je dejal, da z letošnjo nagrado države, ki še niso pristopile h konvenciji o kemičnem orožju, pozivajo, naj to storijo.

Šest držav še ni podpisalo oz. ratificiralo konvencije
Konvencijo za prepoved proizvodnje in shranjevanja kemičnega orožja je podpisalo 190 držav; zadnja med njimi je bila Sirija, ki je to storila po pritisku tuje javnosti. Šest držav pa še vedno ostaja zunaj njenega okvira. Izrael in Mjanmar sta konvencijo sicer podpisala, a je nikoli nista ratificirala, Angola, Egipt, Severna Koreja in Južni Sudan pa je niso niti podpisali.

Ob podelitvi spomin tudi na Mandelo
Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je ob začetku slovesnosti v mestni hiši v Oslu poklonil tudi nagrajencu za mir iz leta 1993, nekdanjemu predsedniku Južne Afrike in borcu proti apartheidu Nelsonu Mandeli. "Njegova zmaga nad apartheidom, njegovo zavračanje, da se vda grenkobi ali želji po maščevanju, predstavljata eno največjih zmag človeštva," je poudaril Jagland.

Üzümcü pa je pred slovesnostjo Mandelo označil za človeka vizije in miru ter poudaril, da čuti veliko čast, da je v Oslu 20 let po tem, ko je bil tam Nelson Mandela.