Številni poznavalci in analitiki so bili v nedeljo zvečer precej presenečeni, saj je Sirizi kljub notranjemu razkolu in rekordno nizki volilni udeležbi (na volišča se je odpravilo le 55 odstotkov volilnih upravičencev) uspelo ohraniti približno enako podporo, kot jo je dobila januarja. Vse ankete pa tudi prvi izidi vzporednih volitev, objavljeni takoj po zaprtju volišč, so namreč napovedovali tesen boj za zmago med levo Sirizo in konservativno Novo demokracijo.

A je Sirizi, ki jo je predsednik Cipras na predčasne volitve popeljal zaradi razkola znotraj stranke in zaradi sprejema ostrih varčevalnih ukrepov v zameno za tretji sveženj tuje pomoči, uspela ponovitev januarskega uspeha. Takrat je prejela 36 odstotkov glasov, tokrat pa ji je svoj glas zaupalo 35,5 odstotka volivcev. Dolga leta vladajoča Nova demokracija, ki jo je znova dvignil novi voditelj Vangelis Meimarakis, je prejela 28,1 odstotka glasov, na tretje mesto pa se je uvrstila neonacistična Zlata zora, ki ji je svoj glas zaupalo 7,1 odstotka volivcev.

V parlament so se uvrstili še socialistični Pasok, ki je dolga desetletja krojil usodo in vladal Grčiji, nereformirani komunisti (KKE), sredinski To Potami, nacionalistični Neodvisni Grki ter sredinska stranka Zveza centra. Stranki Ljudska enotnost, nekdanjemu levemu krilu Sirize, ki se je poleti odcepil, ni uspel niti preboj v parlament, saj ni zbral treh odstotkov glasov.

Cipras: Grčija je sinonim za upor in dostojanstvo
"Zmaga Sirize je zmaga grških volivcev. Danes sta Grčija in grški narod v Evropi sinonima za upor in dostojanstvo, in ta boj bomo skupaj nadaljevali še štiri leta," je v sinočnjem nagovoru volivcem povedal Cipras in se zahvalil Kamenosu za njegovo sodelovanje. "Naša vlada bo lahko končala štiriletni mandat, saj smo se z volitvami znebili stvari, ki so ovirale naše delo, ena glavnih nalog bo boj proti korupciji," je še povedal in dejal, da Grke čaka še zelo težko delo in da si Grčija ne bo opomogla s čudežem, ampak bo okrevanje po finančni krizi prišlo le s težkim delom.

Na izid grških volitev se je že odzval tudi vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki je izid ocenil kot močan mandat Grkov za nadaljevanje reform in dejal, da je pripravljen tesno sodelovati z novo grško vlado. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je čestital Ciprasu in dejal, da je nujno potrebno, da se čim prej vzpostavi trdna vlada. Francoski predsednik Francois Hollande pa je zmago označil kot pomemben uspeh Ciprasa in napovedal, da bo kmalu obiskal Atene.

Vlada bi lahko bila oblikovana v treh dneh
Stvari bodo zdaj stekle zelo hitro. Grški predsednik Prokopis Pavlopulos bo Ciprasu verjetno že danes podelil mandat za sestavo vlado, Cipras pa bi lahko že danes prisegel kot premier. V torek ali pa najpozneje v sredo bi lahko že stala nova vlada. Pred tem se je omenjalo, da bi lahko bila vlada oblikovana v treh dneh. Ciprasova naloga je po tako prepričljivi zmagi lažja tudi zato, ker mu ne bo treba iskati novih koalicijskih partnerjev, ampak bo vladal z dosedanjo partnerico, Neodvisnimi Grki. Doslej sta imeli stranki v 300-članskem parlamentu skupaj 162 poslanskih sedežev, po novem naj bi jih imeli 155.

Vlado čaka izpolnjevanje nalog iz dogovora
Kot je iz Aten za Radio Slovenija poročala Špela Novak, bo morala nova vlada zavihati rokave, saj jo čaka izpolnjevanje nalog iz memoranduma s posojilodajalci. To kar kmalu v naslednjih tednih pomeni pokojninsko reformo in dokapitalizacijo bank, pa tudi odpravo kapitalskih omejitev, ki trajajo že od junija. Pri tem si Siriza sicer lahko obeta glasove druge največje stranke v parlamentu Nove demokracije.

Cipras je v volilni kampanji napovedoval tudi trd boj s posojilodajalci iz EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in izboljšanje pogojev pomoči, v katere je sam privolil julija, a iz Bruslja že ves čas prihajajo jasna sporočila, da so stvari dogovorjene in da so bila pogajanja končana poleti.