"Čas je, da priznamo, da smo Grčiji storili hudo krivico," je v pogovoru za Der Spiegel dejala predsednica Socialnih demokratov (SPD) Gesine Schwan. Pri tem je imela v mislih dogodke, ki so se zgodili med nemško okupacijo Grčije med drugo svetovno vojno, ko je bilo umorjenih več tisoč Grkov, uničena je bila infrastruktura, grška centralna banka pa je bila prisiljena, da je dala Nemčiji posojilo. Nemčija za posamezne obtožbe Grčiji nikoli ni povrnila vojne odškodnine.

Odnosi med Nemčijo in Grčijo se sicer krhajo iz dneva v dan. Medtem ko se Atene poskušajo pogajati o pogojih novega posojila, se Berlin boji, da se bo Grčija poskušala izogniti izpolnitvi finančnih obljub v preteklosti. Levičarski grški predsednik Aleksis Cipras, ki se bo z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu sešel v ponedeljek, trdi, da se Nemčija izogiba plačilu reparacije.

Grožnje z zaplembo nemškega premoženja
Grški pravosodni minister Nikos Paraskevopulos je pred dnevi zagrozil, da bi se lahko v Grčiji zgodila zaplemba nemških nepremičnin, če ne bo dogovora o poplačilu nemških odškodnin iz obdobja druge svetovne vojne. Grško vrhovno sodišče je leta 2000 v tožbi preživelih žrtev pokola nemške vojske v vasi Distomu leta 1944 razsodilo, da se lahko zaradi poplačila tožnikov zapleni nemško premoženje v Grčiji. Predtem je deželno sodišče v mestu Livadeja v osrednji Grčiji preživelim žrtvam priznalo 28 milijonov evrov odškodnine. Na podlagi sodbe vrhovnega sodišča bi se lahko za odškodnino zaplenile nepremičnine, kot so tiste, ki pripadajo Inštitutu Goethe v Grčiji. Paraskevopulos je danes pojasnil, da mora minister odrediti izvršitev sodbe in da je to pripravljen storiti.

Dokument: Gospodarska uprava v Grčiji pod nemško okupacijo
Berlin vztraja, da je vse svoje obveznosti do Grčije izpolnil z dogovorom 2 + 4, med katerimi je plačilo 115 milijonov nemških mark Grčiji. A kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, "v arhivu nemškega zunanjega ministrstva leži dokument, ki lahko nemškemu vodstvu povzroči veliko skrbi, celo jeze".

Dokument z naslovom 'Gospodarska uprava v Grčiji pod nemško okupacijo' je dvignil veliko prahu med nemškimi zgodovinarji, pravniki in seveda politiki. V njem je zapisano posojilo, v katerega so Nemci leta 1942 prisilili Grke, da so imeli za stroške, ki so jih imeli z okupacijo njihovega ozemlja. Münchenski zgodovinar Hans Günter Hackerts pravi, da morajo biti dolgovi po londonskem sporazumu iz leta 1953 povrnjeni, da Nemčija tega ni plačala in da taka zahteva ne zastara. Gre za okoli 476 milijonov takratnih nemških mark, kar naj bi z obrestmi vred danes naneslo 11 milijard evrov. Merklova je o tem vprašanju nazadnje govorila julija 2013 in dejala, da je to vprašanje od pogajanj o združitvi Nemčije po formuli 2 + 4 iz leta 1990 zaprto, a kot je za nemški ZDF dejal zgodovinar Andreas Fischer Locarno, je njena razlaga pravno nesprejemljiva, je poročala Polona Fijavž.

Za kanclerko je zgodba končana
Podpredsednik stranke SPD Ralf Stegner je dejal, da bi morali imeti na temo odškodnin v nemškem parlamentu razpravo, "ki je ne bi smeli navezati na trenutno razpravo o krizi v evroobmočju". Predlog je podprl tudi vodja opozicijske stranke Zeleni Anton Hofreiter, ki je dejal, da "Nemčija ne more grške zahteve pomesti pod preprogo". "Moralno in pravno to poglavje še zdaleč ni končano." Prejšnji teden je tiskovni predstavnik Angele Merkel dejal: "Naše trdno prepričanje je, da je vprašanje vojnih odškodnin in kompenzacije tako pravno kot politično zaprto."