Dalajlama je zaradi nasilnega kitajskega zatrtja petkovih protestov v Tibetu pozval k mednarodni preiskavi.

Tibetanski verski voditelj je opozoril, da Tibetancem grozi "kulturni genocid" in da se boji,da bodo protesti zahtevali še več žrtev, če Kitajska ne bo spremenila politike do te pokrajine.

Dalajlama je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Lasi, ko so se petkovi protesti proti kitajskim oblastem sprevrgli v nasilne nemire, hkrati pa je poudaril, da še vedno podpira Peking kot prireditelja poletnih olimpijskih iger. Po njegovem mnenju so prav igre priložnost, da Kitajci pokažejo svoje zavzemanje za svobodo.

Mirno, a napeto
V Lasi sicer vlada napet mir. Ulice so prazne, poslopja zaprta, v veljavi je policijska ura. Po pripovedovanju očividcev po ulicah patruljirajo kitajske oborožene sile, ki imajo na različnih koncih postavljene nadzorne točke.

Število žrtev 80
Tibetanska vlada v izgonu je sporočila, da je v nemirih umrlo 80 ljudi in da je ta številka potrjena. Poleg tega naj bi bilo ranjenih 72 ljudi.

"Ljudska vojna" proti upornikom
Kitajske oblasti naj bi proti snovalcem nasilja v Lasi napovedale "ljudsko vojno proti delitvi in za ohranjanje stabilnosti", ponovile pa so tudi obtožbe o zaroti, ki naj bi jo kovali prvrženci dalajlame, ki jim je cilj neodvisnost.

Skoraj 20 let relativnega zatišja
Nasilje, najhujše v Tibetu po letu 1989, je izbruhnilo peti dan relativno mirnih protestov, ki so se začeli ob ponedeljkovi obletnici dogodka iz leta 1959, ko so se Tibetanci uprli kitajski nadvladi. Podobno kot v Mjanmaru so z demonstracijami začeli budistični menihi, ki so nato v svoje vrste pritegnili še navadne ljudi.

KItajska trdi, da je bil Tibet vedno del njenega ozemlja, čeprav je pred 20. stoletjem ta gorata pokrajina uživala dolga obdobja avtonomije. Leta 1950 je na to območje vkorakala kitajska vojska, ki se ji je tibetanska opozicija nato devet let pozneje uprla. Takrat je dalajlama zaradi strahu pred aretacijo zbežal v Indijo, kjer v mestu Daramsala na severu države živi še danes.

Svet z zaskrbljenostjo opazuje
Indija je pozvala k dialogu in rešitvi razmer z nenasilnimi sredstvi, ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice pa je izrazila skrb nad dogodki in Peking pozvala, naj izpusti menihe in druge, ki so bili priprti le zaradi miroljubnega izražanja.

A. P.