Lisbeth Zornig Andersen, nekdanjo dansko ombudsmanko za otroke in dobro znano pisateljico, je sodišče v Nykøbing Falsterju oglobilo za 22.500 danskih kron (3.000 evrov) zaradi nudenja prevoza prebežnikom, medtem ko so njenega moža oglobili za enako vsoto, ker je družino povabil v svoj dom na kavo in piškote, preden jih je peljal na železniško postajo, kjer jim je kupil vozovnice do Švedske. Krivde nista priznala, češ da sta samo "pomagala ljudem v stiski".
"To je bil politični proces. Mene in mojega moža so izrabili, da so poslali močno sporočilo: niti ne skušajte pomagati beguncem," je povedala Zornigova po razsodbi, na katero se bo pritožila. "Sem besna, ker edino, kar sva storila, je bilo, da sva ravnala spodobno, kot na stotine drugih. Zdaj pa kriminalizirajo človeško dostojnost."
Kakšna je definicija tihotapljenja?
Aktivistka se je 7. septembra vozila na jugu države, ko je na cesti opazila množice beguncev. "Preprosto nisem mogla domov s praznim avtomobilom. Nisem si mislila, da je prepovedano jemati avtostoparje," je povedala za Guardian. Zornigova je do prestolnice prepeljala štiri odrasle osebe in dva otroka, ob tem pa so jo intervjuvali za dansko televizijo. "Mislila sem, da tihotapljenje ljudi pomeni, da jih prepelješ na drugo stran meje in ko se z njimi okoristiš, ko vzameš denar od njih - ne pa, ko voziš z njimi po državi. A žal je na Danskem očitno točno tako."
Sojenje Zornigovi je sicer prvo v vrsti od na stotine Dancev, ki so se na začetku septembra sočutno odzvali na begunski val iz Nemčije v Dansko in naprej v Švedsko, kjer je bila azilna zakonodaja takrat še bolj ohlapna. Po danskem zakonu o tujcih se šteje za kaznivo dejanje, če prevažaš ljudi brez dovoljenja za bivanje. Po navedbah policije so zaradi tovrstnih kaznivih dejanj med septembrom lani in februarjem letos vložili obtožnice proti 279 ljudem.
Januarja je bil neki moški oglobljen za 5.000 kron (670 evrov), ker je afganistansko družino zapeljal z nemške meje. In v četrtek so 70-letnega upokojenca zaradi podobnega dejanja oglobili za 12.500 kron (1.700 evrov).
Danski ukrepi med najradikalnejšimi
ZN-ov protokol proti trgovini z ljudmi definira tihotapljenje ljudi kot dejanje, ki ga motivira finančna ali druga materialna korist, pravi Bjørn Elmquist, odvetnik Zorningove, ki brani še vrsto drugih Dancev zaradi podobnih dejanj, s katerimi se ni okoristil nihče. EU-jeva direktiva o nezakonitih prehodih iz leta 2002 tudi navaja, da se lahko članice EU-ja odločijo, da ne aplicirajo sankcij, če ljudi motivira "nudenje humanitarne pomoči".
A nobeden izmed teh sporazumov za Dansko ni zavezujoč. "Danska ni več na prvem mestu v Evropi po spoštovanju človekovih pravic, ampak prav na dnu lestvice. V zadnjih 10 letih se danski azilni zakon naglo podira," pravi Elmquist.
Danska politika je vse bolj razklana, odkar je danski parlament januarja sprejel sporni sveženj ukrepov, s katerimi so omejili pravice do azila. Najspornejši med njimi je nedvomno tisti, po katerem lahko policija pribežnikom zapleni gotovino in dragocenosti, kot je nakit.
"Vsaj med urbanimi Danci se sliši veliko kritik na račun tovrstnih procesov, ki se jim zdijo povsem nepotrebni," razlaga Ian Manners, profesor evropskih politik na Univerzi v Köbenhavnu. "V drugačnem ozračju bi vse te primere opustili - v vsaki drugi državi sploh do sodišča ne bi prišli, razen morda na Madžarskem." Ob tem še izpostavlja, da je številnim v vladi prišla pomoč državljanom celo prav, saj jim je močno olajšala tekoč prehod beguncev iz Danske v Švedsko.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
