Številni prebežniki si iz Danske, kamor so prišli iz Nemčije, želijo naprej na Švedsko, ki ima eno najprijaznejših zakonodaj do prosilcev za azil. Številni se zato ne želijo registrirati na Danskem, kjer je trenutna desnosredinska vlada zmanjšala podporo za prebežnike. Iz danske policije so sporočili, da je v skupini prebežnikov tudi več otrok in da še ne vedo, ali bodo morali proti njim uporabiti silo. Kam so namenjeni, tujci niso povedali, znano je le, da so se iz šole v mestu Padborg na jugu države zjutraj namenili proti severu. Od Padborga do Köbenhavna, od koder vozijo vlaki proti švedskem Malmöju, je okoli 300 kilometrov.

Okoli 200 prebežnikov, ki so s tremi vlaki prišli na Dansko iz Nemčije, pa v danskem mestu Rodby ni želelo zapustiti vagonov, saj so se bali, da bi se morali registrirati in bi s tem postali prosilci za azil na Danskem. "Vemo, da si številni med njimi želijo na Švedsko, a seveda tega ne moremo dopustiti," je dejal predstavnik danske policije Carsten Andersen in dodal: "Najprej se želimo z njimi pogovoriti, zato čakamo, da bodo glave pomolili iz vlaka." Begunci zavračajo odhod v danske sprejemne centre in vztrajajo, da želijo azil na Švedskem, ter ne želijo zapustiti vlakov.

Če ne zaprosijo za azil, so na Danskem nezakonito"
Danska se je tudi odločila, da bo begunce, ki v državo prihajajo prek Nemčije, vrnila v Nemčijo, če ne bodo zaprosili za azil na Danskem. "To so ljudje, ki na Danskem ne želijo azila, kar pomeni, da so tukaj nezakonito," je sporočila danska policija. Dodali so, da bodo begunce izgnali in jim tudi izdali prepoved vstopa v državo v prihodnjih dveh letih. Danske oblasti beguncem sicer ovirajo nadaljnjo pot na Švedsko, kjer vsi begunci iz Sirije dobijo stalno dovoljenje za bivanje. Danska na drugi strani beguncem ponuja zgolj začasno dovoljenje za bivanje in nižje socialne pravice kot Švedska. Prav tako na Danskem traja dlje, da lahko prosilci za azil v državo pripeljejo tudi svoje družinske člane.

Železniški operater DSB pa je sporočil, da zaradi izjemnega preverjanja potnih listov ne bo več zagotavljal železniške povezave z Nemčijo. Danska letos kljub zaostritvi azilne politike pričakuje 20.000 prebežnikov, v primerjavi z lanskimi 14.000.

Oblasti v Köbenhavnu skušajo tako z različnimi ukrepi narediti svojo državo čim manj privlačno za prosilce za azil in danski parlament je pretekli teden potrdil zmanjšanje socialne pomoči za nove begunce. Danska vlada pa je v ponedeljek v več libanonskih časopisih objavila oglase, v katerih ljudi seznanja s krčenjem ugodnosti.

Poljska pripravljena sprejeti več kot 2.000 prebežnikov
Poljska premierka Ewa Kopacz pa je sporočila, da razmišljajo o dvigu števila prebežnikov, ki so jih pripravljeni sprejeti, a da želijo nadzirati, komu in kdaj bi dovolili vstop v državo. "Sprva smo sporočili, da lahko sprejmemo 2.000 prebežnikov, zdaj pa smo pripravljeni povečati to število. Komu bomo dovolili vstop, se še pogajamo. Bodimo odkriti, Juncker nas je spomnil, da smo tudi mi nekoč bili prebežniki," je dejala.

Prebežniki na Madžarskem prebili policijski kordon
Napeto je še vedno tudi na Madžarskem. Potem ko je madžarska policija v torek s solzivcem zaustavila skupino beguncev in jih poslala v center za registracijo, so begunci danes spet prebili policijski kordon.

Skupina okoli 250 beguncev je spet prebila policijski kordon okoli zbirnega centra Röszke na Madžarskem in se napotila proti avtocesti, ki vodi do Budimpešte. Policija za zdaj, za razliko od torka, proti njim po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI ni uporabila solzivca ali gumijevk.

Policisti se trudijo, da bi skupino zaustavili in begunce s pomočjo prevajalcev prepričali, da se vkrcajo na avtobuse, s katerimi naj bi jih prepeljali v registracijske centre.

Hkrati se Röszkeju na madžarsko-srbski meji peš vzdolž železniških tirov približuje več begunskih skupin.

Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, se je v Budimpešti tudi danes več sto beguncev poskusilo vkrcati na vlake proti Zahodu. Ker na posamezen vlak dovolijo samo 140 beguncem, na vzhodni železniški postaji v madžarski prestolnici nastajajo dolge čakalne vrste.

S solzivcem nad begunce
Policija je v Szegedu v torek ustavila skupino okoli 300 beguncev, ki so v torek zapustili zbirni center Röszke na madžarsko-srbski meji. Pri tem je uporabila tudi solzivec.

V zbirnem centru Röszke morajo begunci več dni na prostem čakati na registracijo, zato pogosto prihaja do poskusov pobega skupin beguncev.

Jezni in frustrirani begunci, po poročanju Al Džazire jih je bilo celo okoli 500, so se peš odpravili proti Zahodu, okoli 100 policistov pa jih je ustavilo pri Szegedu. Nekateri begunci, večinoma družine z majhnimi otroki, so privolili, da se vkrcajo na avtobuse, okoli 100 pa jih je začelo sedečo stavko in se upiralo policiji. Policiste so obmetavali s steklenicami, ti pa so uporabili solzivec.

Avstrijska tiskovna agencija APA, ki povzema poročanje madžarske televizije, poroča, da so nato begunce odpeljali v neimenovani center za registracijo. Policija je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI prijela dva begunca, ker nista upoštevala ukazov.

Begunci se sicer neradi registrirajo na Madžarskem. Med njimi so se namreč razširile navedbe, da registracija na Madžarskem v skladu z zakonodajo Evropske unije pomeni, da ne morejo zaprositi za azil v kateri drugi članici EU-ja.

V torek na Madžarsko vstopilo 2.529 beguncev
Policija je sporočila, da je v torek na Madžarsko prek južne meje vstopilo 2.529 beguncev, od tega 455 otrok. Večina beguncev je iz Sirije, Afganistana in Pakistana. Policija je v torek na Madžarskem prijela skupno 2.770 ljudi, od tega so jih 14 obtožili tihotapljenja ljudi.

Do danes so sicer v državi našteli skupaj 160.275 prošenj za azil. Od 4.000 do 5.000 prebežnikov so iz Madžarske zaradi zavrnitve prošnje v letošnjem letu izgnali, navedbe predstavnikov policije povzema MTI.

Madžarski škof: To niso begunci, to je invazija
Madžarski škof Laszlo Kiss-Rigo, čigar območje delovanja se razteza na jugu države, je medtem dejal, da to niso begunci. "Gre za invazijo," je po poročanju Washington Posta dejal škof. "Sem prihajajo in vpijejo Allahu akbar (Bog je velik, op. p.). Želijo prevzeti nadzor," je dejal in izrazil polno podporo politikam premierja Viktorja Orbana v odnosu do beguncev.

Spomnimo, papež Frančišek je pred kratkim pozval katoličane in katoliške cerkve in ustanove k pomoči beguncem. A papež se moti, meni madžarski škof, saj "ne pozna situacije". Ta pa je po mnenju Kiss-Riga naslednja: Evropo preplavljajo ljudje, ki se pretvarjajo, da so begunci, v bistvu pa predstavljajo hudo grožnjo evropskim "krščanskim, univerzalnim vrednotam", piše Washington Post.

"Večina se jih obnaša zelo arogantno in cinično," je dejal Kiss-Rigo, ki je škof devet let na območju, kjer živi okoli 800.000 katoličanov. Človekoljubni delavci na meji s Srbijo in na železniški postaji v Budimpešti prikazujejo povsem drugačno sliko. Begunce namreč opisujejo kot obupane ljudi, ki potrebujejo pomoč, in so hvaležni, ko jo prejmejo, še poroča ameriški časopis.

Merklova v bundestagu za hitro integracijo beguncev
"Voditi bi nas morale izkušnje iz 60. let preteklega stoletja, ko smo k nam povabili delavce na začasno delo, in od vsega začetka bi morala biti prednostna naloga integracija. Če bomo to opravili dobro, bo več priložnosti kot tveganj," je med splošno politično razpravo v nemškem parlamentu dejala kanclerka Angela Merkel. Dodala je, da sta osrednjega pomena pomoč pri učenju nemškega jezika in iskanju zaposlitve.

Opozorila je, da si Nemčija ne sme zatiskati oči pred morebitnimi okolji, ki bodo zavračala integracijo, in vzpostavitvijo vzporednih družb. "Tukaj ne bo nobene tolerance," je bila odločna nemška kanclerka. Napade na azilne domove in do tujcev sovražna rovarjenja je označila za odvratne in sramotne. Nagovorila je tudi partnerje znotraj Evropske unije in opozorila, da ne smejo odpovedati pri reševanju begunske krize. "Če bo Evropa pri vprašanju beguncev odpovedala, bo izgubljen odločilen ustanovitveni impulz združene Evrope, to je povezava s temeljnimi človekovimi pravicami, ki jih je Evropa določila na začetku in morajo veljati še naprej," je dejala. Zagotovila je tudi, da bo Nemčija še naprej v prvih vrstah pri reševanju begunske krize.

Ponovno se je zavzela tudi za obvezujoče kvote za sprejem beguncev v EU. "Potrebujemo obvezujoč dogovor o prerazporeditvi beguncev na temelju pravičnih kriterijev med državami članicami. Ne moremo reči, da si bomo razdelili določeno številko beguncev. Raje razmišljajmo, kako bomo pomagali beguncem, ki prihajajo sem. Ne moremo samo določiti zgornje meje in reči, da nas drugo ne zanima."