redsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Čas je za človečnost in človeško dostojanstvo, je dodal.

V govoru o stanju Unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je Juncker opozoril, da EU ni v dobrem stanju in da je v EU-ju premalo Evrope in premalo unije. To moramo skupaj spremeniti in prva prioriteta je in mora biti reševanje begunske krize, je poudaril.

Opozoril je, so številke ogromne in da v nekaterih vzbujajo strah. A ne sme nas biti strah, čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU-ja, njenih članic in institucij, je pozval. "Čas je za človečnost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je pomembna tudi zgodovinska pravičnost. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je bil skoraj vsakdo nekoč begunec."

Kot je dejal, se moramo Evropejci zavedati in nikoli pozabiti, zakaj je temeljna pravica do azila tako pomembna. To je ena najpomembnejših vrednot, tega ne smemo pozabiti, je dejal predsednik Evropske komisije. "Evropa predstavlja prostor upanja, zavetja in stabilnosti - na to moramo biti ponosni, ne da nas je strah."

Evropa ima sredstva za pomoč tistim, ki bežijo pred nasiljem, meni Juncker. Evropa ne more poskrbeti za vso bedo na svetu, a bodimo pošteni - v Evropo res prihaja rekordno število beguncev, a še vedno je to zelo majhen delež prebivalstva EU-ja, je pojasnil.

Se je Evropa sposobna spoprijemati s krizami?
Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, je Evropska unija deležna očitkov, da se ni sposobna učinkovito spoprijemati s krizami, niti z grško, niti z ukrajinsko, niti zdaj z begunsko, kjer nacionalni egoizem in delitve ogrožajo evropske vrednote in ključne pridobitve, kot so odprte meje med članicami.

Juncker je potrdil, da predlaga komisija razporeditev še 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski po drugih državah članicah Unije. To je po njegovih besedah treba storiti z obveznim pristopom. "Upam, da bodo sodelovali vsi," je pozval. Poudaril je še, da noče nikakršnih izgovorov, temveč ukrepanje.

Slovenija naj bi po poročanju Slovenske tiskovne agencije v znak solidarnosti z Italijo, Grčijo in Madžarsko sprejela 1.126 beguncev.

Članice se morajo po njegovih besedah v ponedeljek na kriznem zasedanju dogovoriti o obvezni premestitvi skupaj 160.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski.

"Vsakdo z azilom naj ima pravico do dela"
Pri tem je poudaril, da mora vsakdo, ki mu je odobrena prošnja za azil v EU-ju, od prvega dne imeti možnost delati in služiti svoj denar, saj je to ključno za povrnitev dostojanstva.

Juncker je še opozoril, da članice odločitev o beguncih ne smejo sprejemati na podlagi njihove veroizpovedi, saj pri tem vprašanju ni prostora za vprašanja vere, prepričanj in filozofije.

Poudaril je, da je treba dosledno izvajati evropsko azilno zakonodajo, in v prihodnjih dneh napovedal postopke proti članicam, ki jo kršijo.

"Schengen ne bo ukinjen"
Ob tem je zatrdil, da med mandatom njegove komisije schengenski sistem ne bo ukinjen, saj je prosto gibanje temeljna svoboščina EU-ju. Poudaril pa je potrebo po tesnejšem sodelovanju za zaščito zunanje meje unije, za kar je komisija pripravila ambiciozne predloge.

S plačilom se lahko države izognejo beguncem
Država z utemeljenimi razlogi bi se sprejetju beguncev lahko izognila, toda v zameno za finančni prispevek. Kot poroča STA, naj bi komisija problem nepripravljenosti nekaterih, zlasti vzhodnoevropskih članic, na sprejem beguncev rešila s predlogom, naj te države prispevajo 0,002 odstotka svojega bruto domačega proizvoda v evropski proračun.

Erika Štular še poroča, da je komisija pripravila tudi stalni zavezujoč mehanizem prerazporejanja, ki bi se ob prihodnjih krizah sprožil samodejno. Hkrati naj bi z ukrepi zagotovili dosledno in hitro vračanje oseb, ki ne dobijo statusa, na primer nezakonitih ekonomskih priseljencev - zato predlog skupnega evropskega seznama varnih držav, kamor bi jih vračali po hitrem postopku (mednje bi sodile zahodnobalkanske države in Turčija), pa strožja obravnava teh oseb, več pristojnosti mejne agencije Frontex, tesnejše sodelovanje z državami izvora in tranzita, med drugim z oblikovanjem skrbniškega sklada za Afriko. Ta naj bi obsegal 1,8 milijarde evrov, poroča STA.

Predlogi izhajajo iz maja predstavljenega okvira. V parlamentu ima Juncker sicer zaveznika, a za ključne ukrepe potrebuje podporo članic. Nemčija, ki gosti največ beguncev in odločno terja tudi zavezujoče kvote, kljub nasprotovanju predvsem vzhodnih članic vendarle vidi možnost kompromisa, je še poročala Erika Štular.

Grexit je bil realna možnost
Juncker je govoril tudi o Grčiji. Pomembno je, da je bil na koncu sprejet kompromis vseh 19 članic evrskega območja, je še poudaril in nekdanjega grškega premierja Aleksisa Ciprasa znova spomnil, da je v evrskem območju še 18 demokracij, ne le grška.

Grčijo je pozval k izvajanju dogovora in k širokemu političnemu lastništvu tega programa. Poudaril je tudi, da je bil izhod Grčije iz evrskega območja, t. i. grexit, realna možnost.

"Krize še ni konec"
Juncker je opozoril, da finančne in gospodarske krize v Evropi še ni konec. EU mora na teh področjih sodelovati še tesneje.

Spet je pozval k skupnemu sistemu jamstev za vloge in napovedal zakonodajni predlog o prvih korakih v to smer do konca leta. Poudaril je tudi potrebo po vzpostavitvi neke vrste finančnega ministrstva evrskega območja.

Slovenski evropski poslanci pohvalili Junckerja
Evropski poslanci iz Slovenije so Junckerjev govor ocenili pozitivno in izpostavili predvsem njegov poziv k solidarnosti in humanosti. Tanja Fajon (S&D/SD) je dejala, da je begunska kriza razkrila, kako krhka je v resnici Evropa, kot tudi, da pojme, kot so solidarnost, humanost in odgovornost, razumemo različno. "Evropa se je znašla na prelomu in brez skupnih moči naša prihodnost ne bo svetla," je poudarila.

Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je zapisal, da je Junckerjev govor razkril vso raznolikost političnih izhodišč in etičnih vrednot EU-ja ter težave z usklajevanjem humanitarne akcije in odgovorov na krize. Vajglu se zdi bistveno, da je Juncker napovedal sveženj ukrepov, s katerimi bi poenotili politike odobravanja azila, opredeljevanja statusa begunca in obvezujoče ravnanje vseh članic EU-ja.

Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je medtem menil, da je Junckerjev govor v Evropi, tako razdeljeni glede rešitve begunske krize, deloval zelo motivacijsko, saj je pozval k večji solidarnosti, povezanosti, humanosti in spoštovanju dostojanstva. "Če bi predlogi, ki jih je predstavil, lahko meso postali, bi to vsekakor pomenilo velik korak naprej. Koliko fig je in bo v žepih, pa bo pokazal čas."

Romana Tomc (EPP/SDS) je izrazila zadovoljstvo, da je Juncker izpostavil, da Evropa je in bo ostala solidarna - tako z migranti kot tudi takrat, ko gre za solidarnost med državami članicami. "Menim, da je Juncker na tak način pomiril vse tiste, ki očitajo EU-ju, da se premalo dejavno ukvarja z begunsko krizo in da zapira svoja vrata," je poudarila.

Njena strankarska kolegica Patricija Šulin je ocenila, da je dal Juncker jasno sporočilo, da je naloga EU-ja, da zagotovi vse potrebno za ljudi, ki potrebujejo zaščito. A po mnenju Šulinove sta humanitarna pomoč v Evropi in skrb za begunce le obliž na rano. Ogroženim je treba pomagati pri njih doma, tudi s temeljitim bojem proti IS-ju in odločnim preprečevanjem in reševanjem konfliktnih in vojnih situacij.

Lojze Peterle (EPP/NSi) pa je Junckerjev nastop ocenil za najjasnejšega in zavzetega do zdaj. Kot je zapisal Peterle, tako kot je, v Evropi še ni bilo, pri tem pa med drugim naštel različno voljo do reform, bistveno različne poglede na človekovo dostojanstvo, ne povsem premagano finančno in naraščajočo begunsko krizo ter šibko politično volja glede varnosti Evrope. Zato je potrebna nadaljnja politična in gospodarska konsolidacija na podlagi temeljnih idej očetov EU-ja, je še poudaril.