"Nadaljevali bomo politiko, da bomo sprejemali begunce neposredno iz begunskih taborišč," je dejal britanski premier in tako zavrnil pozive, da naj bi Velika Britanija sprejela begunce, ki čakajo na prerazporeditev znotraj Evrope. Kot je še dejal, je pomembno, da razlikujejo med "resničnimi begunci" in ekonomskimi migranti.

Velika Britanija naj bi med drugim namenila 60 milijonov funtov za begunce v Siriji in 40 milijonov funtov za pomoč sosednjim državam. "Predlagamo, da Velika Britanija sprejme do 20.000 beguncev do konca mandata tega parlamenta. Če bomo to storili, bomo svetu še naprej kazali, da smo država izrednega sočutja, ki trdo stoji za svojimi vrednotami in vedno pomaga pomoči potrebnim," je v parlamentu še dejal Cameron, ki se je za potezo odločil po tem, ko je peticija, ki britansko vlado poziva, naj sprejme več beguncev, zbrala 360.000 podpisov.

A očitno ima britanska gostoljubnost svoje meje. Kot poroča Independent, bodo begunski otroci iz Sirije, sprejeti v Veliko Britanijo, po omenjeni novi kvoti pri dopolnjenem 18. letu deportirani iz države. Po navedbah nekdanjega vodje liberalnih demokratov Paddyja Ashdowna je predlog že potrdil minister v zgornjem domu parlamenta. Na Ashdownov tvit so se že odzvali številni ogorčeni Britanci, ki se jim zdi predlog naravnost nezaslišan.

Pozivi k skupni rešitvi
Evropa naj bi sicer oblikovala nov predlog begunskih kvot, potem ko sta Avstrija in Nemčija konec tedna odprli svoje meje in sprejeli več kot 20.000 prebežnikov. Avstrija in Nemčija sta z odprtjem svojih mej omogočili, da je več tisoč prebežnikov iz Madžarske prek Avstrije doseglo želeno destinacijo, Nemčijo.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je zahvalila prostovoljcem, ki so pomagali oskrbeti pritok utrujenih prebežnikov. "Za nami je konec tedna, ki je bil izredno ganljiv, tudi dih jemajoč," je povedala Merklova in dodala, da je skrb prostovoljcev za prebežnike narisala sliko Nemčije, na katero so lahko vsi izjemno ponosni. Je pa nemška kanclerka ob tem pozvala k skupnemu evropskemu odgovoru na begunsko krizo. "Ne morejo vsega bremena nositi le nekatere države, zato potrebujemo enotno evropsko rešitev," je povedala Merklova.

Že v nedeljo zvečer je Nemčija sporočila, da njene pripravljenosti pomagati ne gre izkoriščati, nemško ministrstvo za notranje zadeve pa je pojasnilo, da je odločitev, da spustijo prebežnike v državo, v zadnjih dneh prej izjema kot pravilo in da evropska pravila, ki narekujejo, da morajo prosilce za azil obravnavati v prvi državi, v kateri so vstopili v Unijo, še vedno veljajo.

Za pomoč beguncem Nemčija namenila dodatnih šest milijard evrov
Na nedeljskem vrhu se je nemška koalicija dogovorila o dodatnem, šest milijard evrov vrednem svežnju pomoči za prihajajoče begunce, dogovorili pa so se tudi, da je treba pospešiti postopke zavrnitve prošenj za azil za prosilce iz t. i. varnih držav in pospešiti njihov izgon. Na omenjeni seznam naj bi zdaj uvrstili še Albanijo, Kosovo in Črno goro. Nemčija je letos že deportirala približno 10.000 prosilcev za azil z zahodnega Balkana, po podatkih zveznega Urada za migracije in begunce pa na odgovor čaka še 75.000 prosilcev. Kot je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž, je po sinočnjih usklajevanjih sodeč pričakovati, da bodo zavrnjeni vsi, tako da se bodo lahko pri azilnih postopkih osredotočili na vse številčnejše prosilce za azil iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Hollande: Francija bi sprejela 24.000 beguncev
K enotni evropski rešitvi begunske problematike je na tiskovni konferenci pozval tudi francoski predsednik Francois Hollande, ki je povedal, da je Francija pripravljena sprejeti 24.000 prebežnikov od skupno 120.000 prebežnikov, ki naj bi jih v naslednjih dveh letih sprejela Evropska unija. Dejal je, da z nemško kanclerko želita, da bi Unija podprla načrt, v skladu s katerim bi prav vsaka država članica sprejela svoj delež prebežnikov, ki so se zatekli v Evropsko unijo. "To je kriza, ki je resna in dramatična. A jo lahko rešimo in jo tudi bomo," je dejal Hollande.

Avstrija odpravlja izredni ukrep
Avstrija je v ponedeljek zjutraj sporočila, da bo počasi odpravila izredni ukrep, s katerim je na tisoče prebežnikom dovolila neomejen prehod iz Madžarske, tako da bo znova pregledovala dokumente. Avstrijski kancler Werner Faymann je, potem ko se je v nedeljo zvečer po telefonu pogovarjal z Merklovo in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, sporočil, da je bilo že od začetka jasno, da gre za izredne razmere in za enkraten ukrep, ki ga bo Dunaj postopoma odpravljal. "Vedno smo govorili, da so to izredne razmere, v katerih moramo ravnati hitro in humano," je povedal Faymann in dodal, da so v akutnih razmerah pomagali 12.000 ljudem.

"Zdaj pa se moramo korak za korakom premakniti od izrednih k normalnim razmeram," je še dodal. Odločitev avstrijske vlade zdaj pomeni, da bo Avstrija, ki si prizadeva za to, da bi si evropske države delile breme begunske krize, znova pregledovala dokumente prebežnikom, ki bodo želeli vstopiti v državo, kot je to počela že pred preteklim koncem tedna.

Evropska komisija pripravlja nov predlog nacionalnih kvot
Medtem so se v javnosti pojavile nove številke nacionalnih kvot, na podlagi katerih naj bi evropske države sprejele prebežnike, ki prihajajo v Unijo. Načrt naj bi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil v sredo, od virov blizu Evropske unije pa prihajajo informacije, da naj bi Evropska unija načrtovala razporeditev 160.000 prosilcev za azil, ki v Evropo prihajajo prek Grčije, Italije in Madžarske. V skladu s temi številkami naj bi Nemčija sprejela več kot 40.000, Francija pa 30.000 prebežnikov.

Ob tem naj bi Evropska komisija načrtovala tudi, da na seznam t. i. varnih držav uvrstijo Turčijo in vse države zahodnega Balkana. To bi pomenilo, da bi oblasti prošnje za azil državljanov teh držav pregledale hitreje in se v večini primerov odločile za deportacijo.

Orban: To niso begunci, zanima jih življenje v Nemčiji
Znova se je oglasil tudi Orban, ki je povedal, da večina prebežnikov, ki skozi njegovo državo bežijo iz kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Aziji, le beži pred revščino in niso pravi begunci, ki bi resnično potrebovali azil. "Če hočejo prebežniki nadaljevati svojo pot iz Madžarske, to ni zato, ker bi bili v nevarnosti, ampak ker hočejo nekaj drugega," je dejal in dodal, da prebežnike mika življenje v Nemčiji, ne pa dejanska fizična varnost.

V intervjuju za avstrijski ORF pa je Orban povedal, da Madžarska pospešeno dokončuje 175 kilometrov dolgo ograjo na meji s Srbijo in da je to pravzaprav zaščita Evrope. "Ščitimo Evropo v skladu z evropskimi pravili, ki narekujejo, da lahko prebežniki meje prestopajo le na določenih območjih pod nadzorom in šele po ustrezni registraciji," je dejal Orban, ki je že večkrat zavrnil tudi obtožbe, da z ograjo na meji s Srbijo obuja obdobje hladne vojne.

Na vprašanje, ali bodo dobili vojaki na meji ukaz, da morajo streljati na prebežnike, je Orban odgovoril: "To ne bo potrebno, saj bo tam ograja, ki je ne bodo mogli preiti. Kdor bo še vedno vztrajal, da bi preplezal ograjo, ga bomo aretirali in preganjali. Uporaba orožja ne bo potrebna". Ob tem je Orban dejal še, da so se pripravljeni pogovarjati o evropskih kvotah za begunce, potem ko bodo dokončali ograjo na meji s Srbijo. "Če evropska zunanja meja ne bo blokirana, nima smisla, da se pogovarjamo o kvotah. Če pa nam bo uspelo zapečatiti zunanje meje in ustaviti nezakonite migracije, se lahko pogovarjamo o rešitvah," je še dodal Orban.