Kot je sporočila policija, je bila Slovakinja predtem že večkrat obsojena zaradi beračenja v danski prestolnici.

Sodišče je v svoji obsodbi navedlo, da je obtoženka prišla na Dansko "izključno z namenom, da bi se preživljala z beračenjem". "Čeprav je državljanka EU-ja in kot taka uživa večjo zaščito proti izgonu, je sodišče ocenilo, da obstaja podlaga za deportacijo," je pojasnil predstavnik sodišča.

197. člen danske kazenske zakonodaje kriminalizira beračenje za vse, ki so predtem ignorirali policijska opozorila, pri tem pa je zagrožena do šestmesečna zaporna kazen. Da je beračenje nezakonito, mora biti "dejavno", kar pomeni, da če nekdo le pasivno sprejema prispevke, to ne velja za nezakonito beračenje, piše Independent. Državljane EU-ja pogosto zgolj opozorijo ali oglobijo, medtem ko lahko prebivalce iz držav nečlanic EU-ja nemudoma deportirajo.

Danska zakonodaja tudi preprečuje tamkajšnjim oblastem, da ponujajo zavetišče neregistriranim pribežnikom brez nacionalne identifikacijske številke.

Po poteh Danske še Švedska?
Tožilci so po izreku sodbe Slovakinji sporočili, da so "zadovoljni" s prelomno razsodbo. "Morda se zdi zelo ostro, deportirati osebo, ker je prosjačila, a dejstvo je, da je beračenje na Danskem nezakonito," pravi tožilka Anne Jacobsen. "Ko se oseba vedno znova in znova vrača na Dansko izključno zato, da bi se preživljala s kriminalnimi dejavnostmi, potem moraš na neki točki reči "ne". In točno to je sodišče storilo."

Politiki v sosednji Švedski zdaj razmišljajo o uvedbi lastne protiberaške zakonodaje, saj se bojijo prevelikega navala beračev iz Danske. Iz Švedske poročajo o skokovitem porastu beračev iz vzhodne Evrope, kar je še podžgalo protipriseljenske skupine, a levičarski politiki pozivajo k strpnosti. "Ne moreš prepovedati revščine. Ni vladna politika uporabljati kriminalno zakonodajo proti ljudem, ki prosijo druge za pomoč," pravi predstavnica švedske stranke Zelenih Maria Ferm.