Mirovniki v Darfurju tudi umirajo. V napadu nanje pred tremi tedni jih je sedem umrlo, 19 pa je bilo ranjenih. Foto: EPA
Mirovniki v Darfurju tudi umirajo. V napadu nanje pred tremi tedni jih je sedem umrlo, 19 pa je bilo ranjenih. Foto: EPA
Omar Al Bašir
Omar Al Bašir je le nerad privolil na mirovno misijo v Darfurju. Foto: EPA
Člana arabskega plemena Umjaloo
Člana arabskega plemena Umjaloo, ki naj bi bilo del razvpite milice džandžavidov. Džandžavidi sejejo strah in grozo po Darfurju. Foto: EPA

Misija Afriške unije in Združenih narodov UNAMID se spopada z resnim pomanjkanjem opreme. Vojaške velesile, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija, so vpletene v vojne in druge mirovne operacije. Češka, Italija, Romunija, Ukrajina in Indija pa imajo več kot 70 primernih helikopterjev, ki so nujno potrebni za zaščito civilistov, v svojem poročilu piše Koalicija rešite Darfur. Misija uporablja 27 najetih helikopterjev, potrebovala pa bi še 24 vojaških helikopterjev. Poročilo Koalicije rešite Darfur je podprl generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je večkrat izrazil nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja opreme, s katero se sooča UNAMID.

Vsi mirovniki še niso v Darfurju
Ob prvi obletnici odločitve, da se v Darfur pošlje mirovno misijo, je tam le okoli tretjina od 26.000 mirovnikov. Večina jih je brez potrebne opreme, nekateri pa morajo nositi modre plastične vrečke, ker nimajo standardnih modrih čelad, ki jih na svojih misijah nosijo mirovniki ZN-a in so zato dobili vzdevek "modre čelade".

Obtožbe na račun Baširja:
Genocid:
- ubijanje članov etničnih skupin Fur, Masalit in Zaghavva,
- povzročanje resnih telesnih in psihičnih poškodb pripadnikom teh etničnih skupin,
- ustvarjanje življenjskih pogojev, ki bi povzročili fizično uničenje teh etničnih skupin.
Zločini proti človečnosti:
- umori,
- iztrebljenje,
- nasilno preseljevanje,
- posilstva,
- mučenje.
Vojni zločini:
- napadi na civiliste v Darfurju,
- plenjenje mest in vasi.

ICC izdal nalog za aretacijo Baširja
VS naj bi mandat mirovnim silam v Darfurju v Sudanu podaljšal do 31. julija 2009. Podaljšanje mandata pa je ogrozila odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je zaradi genocida izdalo nalog za aretacijo sudanskega predsednika Omarja Al Baširja.

AU zahteva odložitev dela ICC-ja
AU je varnostni svet ZN-a prosil, naj za leto dni odloži delo ICC-ja, saj njegova obtožba Baširja ogroža prizadevanja, da bi v Darfurju dosegli mir. Libija in Južna Afrika, ki sta ju podprli Rusija in Kitajska, sta hoteli zahtevo AU-ja vključiti v resolucijo o podaljšanju misije. Temu so nasprotovale Velika Britanija, Francija, ZDA in države Srednje Amerike, ker menijo, da ne bi smeli povezovati mirovnih sil z delom sodišča. Po prepirih, ki so grozili, da bodo ogrozili podaljšanje mandata mirovne misije, so le dosegli kompromis. Zahodne sile so privolile, da je varnostni svet ZN-a pripravljen razpravljati o odložitvi morebitnih prihodnjih obtožnic ICC-ja proti Baširju.

Kartum zavrača obtožbe
ZN ocenjuje, da je v petletnem konfliktu v Darfurju umrlo 300.000 ljudi, brez doma pa jih je ostalo več kot dva milijona. Agencija Oxfam ocenjuje, da v regiji vsak dan razselijo okoli 1.000 ljudi. Vlada v Kartumu trdi, da Zahod zaradi političnih razlogov pretirava glede stopnje nasilja in trpljenja v Darfurju. Zanika obsodbe, da je organizirala arabske milice džandžavidov. Te so obdolžene, da izvajajo nasilje nad temnopoltimi prebivalci regije.

Upornike čaka smrt
Dve sodišči sta 22 darfurskih upornikov obsodili na smrt zaradi sodelovanja pri majskem napadu na prestolnico, ko so uporniki prvič dosegli Kartum.

T. V.