Pred prvomajskimi prazniki se je v strogo varovanem zaporu na obrobju Aten začelo sojenje 70 članom neonacistične Zlate zore. Obtožencem, med njimi tudi vodji stranke Nikosu Mihaloliakosu, grozijo visoke zaporne kazni. Obtoženi so umorov več priseljencev in raperja in levičarskega aktivista Pavlosa Fisasa ter kriminalnega združevanja. O podrobnostih sodnega procesa smo se v Atenah pogovarjali z enim od odvetnikov žrtev Zlate zore, Tanasisom Kampagianisom.

Gospod Kampagianis, o čem vse sodijo na tem procesu desetletja, kot so ga poimenovali grški mediji?
Tožilci so se s tem procesom začeli ukvarjati septembra leta 2013, ko so člani Zlate zore napadli in ubili protifašističnega raperja Pavlosa Fisasa. Sodišče razpravlja ne le o teh posamičnih primerih, kot so umor Fisasa in napadi na sindikaliste in priseljence, temveč tudi o najhujši obtožbi, da gre za organizacijo kriminalne združbe. Tega zadnjega, da gre za organizacijo kriminalne združbe, niso obtoženi le običajni člani Zlate zore, temveč tudi njeni voditelji in hkrati člani parlamenta.

Na podlagi česa tožilci domnevajo, da je Zlata zora kriminalna organizacija?
Kar se tiče posameznih dejanj, ni nikakršnega dvoma. Ljudje, ki so ubili Pavlosa Fisasa in zagrešili druga omenjena dejanja, so bili člani Zlate zore, njen lokalni kader. Kot je za zdaj znano na podlagi dokaznega gradiva, ni šlo za osamljena dejanja niti za iniciativo lokalnih akterjev, temveč so jih vodili iz centra, vodje Zlate zore, Nikos Mihaloliakos in člani parlamenta. Dokazi v zvezi z obtožbo, da gre za organizacijo in vodenje kriminalne združbe, so osupljivi.

Ste lahko bolj konkretni, za kakšne dokaze gre?
Obstajajo posnetki telefonskih klicev, kjer člane parlamenta jasno slišimo, kako posameznim članom naročajo napade na sindikaliste, kako izražajo ponos, ker je ponoči prišlo do kakega napada na priseljenca. Dokazi, da gre za centralno vodeno kriminalno združbo, in ne za iniciativo lokalnega kadra, so torej zelo trdni.

Takšno delovanje spominja na suroveže Hitlerjevih jurišnih oddelkov iz tridesetih let prejšnjega stoletja.
Da, in Zlata zora ni nikoli prikrivala, da je njen zgled Hitlerjeva nacionalsocialistična stranka. To je njihov vzor in tako se obnašajo.

Zlata zora je tretja najpomembnejša stranka v državi. Pretresljivi so tudi podatki, da je velik odstotek volivcev Zlate zore policistov?
Znani so izidi volilnih enot, kjer Zlato zoro voli večina grških policistov. Ti pravijo, da zelo visok delež policistov, uradnikov zaposlenih na policiji, voli Zlato zoro, to je 40 ali 50 odstotkov. To je zelo visok delež. Kaže, kako zelo je Zlata zora povezana z zaposlenimi v državnem aparatu. To je problem, za katerega smo vedeli, ne tiče pa se zgolj zaposlenih na policiji, temveč tudi tistih v sodnem sistemu in na visokih političnih položajih. To zdaj vemo, ker so poslanca Zlate zore, Iliasa Kasidiarisa, posneli med pogovorom z generalnim sekretarjem prejšnje vlade Takisom Baltakosom, sicer najtesnejšim sodelavcem nekdanjega predsednika vlade Antonisa Samarasa. Njegova stranka Nova demokracija je očitno sodelovala z Zlato zoro, Takis Baltakos se je dogovarjal z Zlato zoro o tem, kako naj glasujejo v parlamentu, kako naj se izogibajo sodnemu preganjanju in podobno.

Kdo financira obrambo Zlate zore?
Ker je Zlata zora parlamentarna stranka, ima dostop do državnih sredstev, njeni odvetniki pa so tudi sicer zaposleni v parlamentarnih uradih poslancev Zlate zore. Gre torej za tragični položaj, ko država sodno preganja Zlato zoro, hkrati pa bosta grški parlament in grška država plačala za njeno obrambo.

Kako se je Zlata zora vsa ta leta financirala? Kot vemo, je bila stranka, katere korenine segajo v obdobje diktature med letoma 1967 in 1974, do krize bolj kot ne obrobna politična sila.
Vsi vemo, da so v zadnjih štiridesetih letih nekateri podjetniki pomagali Zlati zori pri njeni politični in kriminalni dejavnosti. Vemo, da so nekateri ladjarji financirali Zlato zoro. V zadnjih letih, od leta 2012, ko je Zlata zora v parlamentu, je bilo vse to še bolj intenzivno. Vemo torej, da so nekateri ladjarji Zlati zori dajali denar, da bi organizirala sindikate v podporo delodajalcem v kraju Perama, to je četrt v pristanišču Pirej. Razlog za to je bil, da obstoječi sindikati niso privolili v znižanje plač in slabšanje delovnih razmer. Lastniki ladij so torej hoteli nove sindikate, ki bi to sprejemali, in plačali so Zlati zori, članom parlamenta in drugim njenim članom, da bi organizirali takšne sindikate. Vse to pojasni, zakaj je prihajalo do napadov na sindikaliste in zakaj so Pavlosa Fisasa umorili prav na tem območju.

Na eni strani so obtoženci, na drugi tožilstvo, kakšna je vaša vloga v tem sodnem procesu?
Mi smo skupina odvetnikov protifašističnega in protirasističnega gibanja. Naša vloga na procesu je obramba žrtev fašističnega in rasističnega gibanja. V osnovi hočemo doseči troje, prvič obsodbo obtožencev, hočemo, da se obsodijo ne le ljudje, ki so se igrali z orožjem, temveč tudi tisti, ki so jim to nalagali. To je prvo. Drugič, hočemo odškodnine za te ljudi, za ljudi, ki so prišli sem delat kot priseljenci, ali za družino Pavlosa Fisasa in drugih, hočemo, da dobijo odškodnine za tragično izgubo svojcev. In tretje, kar skušamo doseči, je dokazati, da so obstajale povezave med državnim aparatom in Zlato zoro. Zlata zora nikakor ne bi mogla zagrešiti vseh teh dejanj, če ne bi bila usklajena z ljudmi znotraj državnega mehanizma. To so torej cilji, za katere si bomo prizadevali na procesu.

Kako visoke sodbe, seveda če bodo odločili, da so obtoženci krivi, pričakujete?
Krivci za smrt Pavlosa Fisasa bodo, če se bodo stvari odvijale po pričakovanjih, dobili dosmrtno zaporno kazen. Ljudje, ki so vodili ta kriminalna dejanja, se pravi vodje Zlate zore, njeni poslanci in člani, lahko dobijo do največ 25 let zaporne kazni.

Pa prihodnost stranke, bo Zlata Zora na koncu vendarle prepovedana?
Govorimo o stanju več let v naprej. Če bodo ob koncu sodnega procesa Zlato zoro označili kot kriminalno organizacijo, jim bo vrhovno sodišče le stežka pustilo kandidirati na naslednjih volitvah. Vendar to za nobeno fašistično organizacijo ni nepremostljiva ovira. Organizirajo lahko drugačno organizacijo z drugačnim imenom, a s tako rekoč istimi ljudmi, in prosijo državo za pravico nastopati kot politična stranka. To je glavni razlog, zakaj pravimo, da sodnemu sistemu ne bo uspelo preprečiti delovanja fašističnih in nacističnih strank. Seveda hočemo, da so za njihova kriminalna dejanja obsojeni, a zgolj široko protifašistično gibanje jih lahko tudi onemogoči.

Čisto za konec še vprašanje: kdo je kriv za vzpon Zlate zore, zgolj kriza?
Finančna kriza je nujni pogoj, da stranka kot Zlata zora dobi podporo, kakršno ima danes. Vendar pa ne moremo reči, da se fašistične stranke rojevajo v gospodarskih krizah. Obstajati morajo tudi drugačni razlogi. Mislim, da je v grškem primeru najpomembnejši dejavnik ta, da so retoriki in delovanju Zlate zore velikokrat dajale legitimnost osrednje politične stranke na levosredinskemi in desnosredinskem položaju. Vzpona Zlate zore ne morete razložiti, če ne razumete, kako zelo desničarska je bila retorika osrednjih političnih strank v zvezi s temami, kot so priseljevanje, rasizem, represija države. Če hočemo opraviti z Zlato zoro, moramo torej napraviti konec ne le gospodarski krizi, temveč moramo začeti novo politiko na področju priseljevanja, človekovih pravic itd. To bo njen konec.

Dejan Štamfelj, TV Slovenija