Na nedavnem vrhu G8 (izrecno na srečanju s povabljenimi Kitajsko, Indijo in Brazilijo ) je bila ena izmed tem tudi razprava o morebitnih popravkih v svetovnem denarnem sistemu.

Dejstvo je, da si več držav prizadeva zmanjšati vlogo in pomen ameriškega dolarja, posebej Francija, Kitajska in Rusija izkazujejo to namero. Iz Francije so pred vrhom napovedali nujnost boljše koordinacije menjalnih tečajev, nujnost večje stabilnosti vodilnih valut, Indijci napovedujejo manjši delež dolarja v deviznih rezervah, ruski predsednik Medvedjev pa se je zavzel za nov denarni sistem z več regionalnimi valutami. Kitajska meni, da bi rezervna valuta lahko postala umetna finančna enota ("posebna pravica črpanja") Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Nepriljubljen, a še vedno osrednji
Težava je, da reforme denarnega sistema, ki bi bila sicer nujna, ni mogoče rešiti z ukazom.
Svet od odločitve ameriškega predsednika Nixona (14. 8. 1971) nima več vodilne in rezervne valute. ZDA so takrat odpovedale obveznost, da je dolar zamenljiv za zlato. S tem je propadel tako imenovani sistem Bretton-Woods, ki je po 2. svetovni vojni zagotavljal denarno stabilnost. Vsaka narodna banka je od takrat samostojno odločala o vrsti deviznih rezerv, pri čemer je najbolj upoštevala potrebe zunanje trgovine.

Toda kljub krepitvi številnih gospodarstev in ustanovitvi evra, ki povezuje večino EU -ja, je dolar ostal največja valuta trgovanja in rezerv, kar v gospodarski krizi ZDA povzroča močan "glavobol". Vsekakor preseneča, da se je delež dolarjev v svetovnih rezervah med krizo povečal (v zadnjem četrtletju s 64,15 na 65,08 vseh deviznih rezerv), delež evrov pa zmanjšal (s 26,1 na 25,8). Težave poglablja to, da so se mnoge države zadolževale v tujih valutah, kar je nekatere (Madžarsko, Islandijo, Latvijo) privedlo na rob bankrota.

Tiste države, ki to zmorejo, so si za obrambo pred nihanji tečajev nakopičile ogromne devizne rezerve. Devizne rezerve Kitajske se gibljejo pri okoli 2,3 bilijona dolarjev (1 bilijon =1000 milijard), kolikor so znašale rezerve celotnega sveta v letu 2003.

Nepraktična rešitev
Nekateri teoretiki zagovarjajo rešitev z umetno valuto IMF-a (EPČ, enota pravice črpanja), ki pa je zapletena in nepraktična. 1 EPČ je trenutno vreden 1,54011 dolarja (sestavljen iz 63,2 ameriškega centa, 9,03 britanskega centa, 18,4 jena in 41 evrocentov).

Izhod v diverzifikaciji
Teoretično bi bil svet stabilnejši, če bi več trgovine potekalo v različnih valutah in če bi se države zadolževale v lastni valuti, vendar bi morala njihova monetarna politika biti dovolj solidna, da bi bila deležna zaupanja vlagateljev.

Pomembno vlogo bo v prihodnosti imela Kitajska, ki postaja največji izvoznik (prehitela je Nemčijo). Juan bi lahko postal svetovna valuta, vendar se njegov tečaj ne oblikuje prosto, država ga umetno zadržuje na nižji ravni, s čimer podpira izvoz. Poleg tega ima v rezervah najmanj bilijon ameriških dolarjev in v primerjavi z drugimi valutami že zato podpira močan dolar.

Verjetno bo za finančno stabilnost v bližnji prihodnosti pomembna porazdelitev valut v rezervah. Strokovnjaki menijo, da ZDA svojega ogromnega plačilnega primanjkljaja ne bodo mogle zmanjšati brez inflacije. Ker pa primanjkljaje pričakujejo tudi na področju evra, večjih premikov čez noč ni mogoče pričakovati.