Nekaj dni pred kitajskim novim letom je bilo ozračje ob reki Jangce v Vuhanu zelo sproščeno. Oče in sin sta razprostrla teniško mrežo in si zagreto izmenjavala žogico na improviziranem igrišču. Mlade uslužbenke so odmor za malico izkoristile za klepet ob razteznih vajah. V eni izmed lepo urejenih ut je domačin neutrudno vadil saksofon.

Veličastni nebotičniki na obeh straneh reke so bili na sicer sončen dan zaviti v meglice in smog. Med skoraj apokaliptičnimi prizori smo s prevajalko pristopili k dobro razpoloženi druščini upokojencev. Da se v Vuhanu z vprašanji o izvoru koronavirusa in morebitni odgovornosti za izbruh ne ukvarjajo, je dal vedeti že prvi sogovornik.

Gospod Džing je povedal, da so ponosni na kitajsko oblast, saj ji je s strogimi ukrepi uspelo ubraniti prebivalce pred še večjo katastrofo. Nadaljeval je s hvalo odgovornim, ki da so med skoraj trimesečnim zaprtjem mesta poskrbeli za vsakogar, tisti, ki so bili poslani v karanteno, pa da so lahko brezplačno živeli tudi v hotelih. Verjame, da je pred Kitajsko uspešno leto, tako gospodarsko kot mednarodno.

Med malico smo zmotili ne preveč zgovorno uslužbenko Mei. "Želim si enotnosti in zdravja, predvsem za starejše in svojo hčer, za katero bi rada, da nekoč študira na fakulteti."

S hčerko edinko je bila na sprehodu ob reki tudi Liang. Vodi manjšo restavracijo in pripoveduje, da je pandemija skoraj uničila njen posel, saj je bil Vuhan od 23. januarja 2020 kar 76 dni popolnoma zaprt, pozneje pa še dvakrat.

Na tržnici, na kateri se je vse začelo

Območje tržnice Huanan, na katerem naj bi koronavirus z živih živali preskočil na človeka in začel svetovno pandemijo, je neprodušno zaprto z visokimi modrimi ogradami. Po zunanjem območju tržnice, ki stoji v skoraj bleščeče urejenem mestnem središču, blizu osrednje železniške postaje, smo se sprehodili v družbi domačinke Džu. Ulica, na kateri je delovala tržnica, je sicer odprta in zelo prometna. Opaziti je bilo nekaj varnostnikov, nameščene so številne kamere, a tako je tudi povsod drugod po mestu. Tržnica je nekoč delovala na obeh straneh ulice.

Zgornji oziroma podaljšani del enega izmed krakov je sicer še vedno odprt, a tam že leta prodajajo očala, torej niso imeli stika z delom tržnice, na katerem so ponujali hrano in domnevno tudi žive živali. Živilska tržnica zdaj deluje v kar 40 minut oddaljeni četrti. Kaj se bo zgodilo z zgradbama v središču mesta, se ne ve. Je pa zanimivo, da je v sosednji, takoj zraven z modrimi ogradami zabarikadirane tržnice, vrtec.

Življenje torej teče naprej in vsaj v pogovorih s prišleki se v Vuhanu neradi vračajo k spominom na izbruh koronavirusa v njihovem mestu. Ni jim prijetno, da so znani samo zaradi covida, in se ne želijo pogovarjati o tem težavnem obdobju. Po uradnih statistikah kitajskih oblasti je v prvih treh mesecih popolnega zaprtja mesta, do konca aprila 2020, za posledicami koronavirusa umrlo 3869 prebivalk in prebivalcev Vuhana. Glede na to, da ima to velemesto kar 13 milijonov prebivalcev, in glede na širjenje in posledice bolezni drugod po svetu, je dvom o uradni statistiki vsekakor upravičen.

Želeli smo na primer obiskati tudi največje pokopališče v mestu, na katerem med pandemijo kar nekaj tednov niso dovolili pogrebov, a sta nas sicer prijazna varnostnika na vhodu ustavila. Zakaj ne smemo vstopiti, nista pojasnila.

Resnične in simbolične podobe Vuhana s tržnico Huanan, ki so v začetku leta 2020 preplavile svet, so zdaj varno skrite za ogradami in pod preventivnim samonadzorom nad pretiranim zanimanjem in spominjanjem, kaj se je pred petimi leti zares zgodilo.

Glavni kitajski virolog: Dokazov za izbruh na tržnici ni

Profesor George Fu Gao je vodilni kitajski virolog. Ob izbruhu virusa je bil direktor nacionalnega središča za nalezljive bolezni. Bil je torej na samem vrhu kitajske epidemiološke piramide. V začetku januarja 2020 je skupaj s kolegi zaradi nujnih razmer obiskal tržnico v Vuhanu.

Profesor Gao, ki nas je sprejel v svojem laboratoriju v Pekingu, v nekdanji olimpijski vasi iz leta 2008, ni želel pretirano razglabljati o pretresu, ki so ga doživeli znanstveniki, ko so analize pokazale, da imajo Vuhan, Kitajska in kmalu potem ves svet, opraviti z izjemno nevarnim virusom.

"Veliko smo potovali od Pekinga do Vuhana, saj smo želeli ugotoviti izvor in vzroke bolezni. V Vuhanu smo jemali vzorce in pospešeno izvajali sekvenciranje. Na podlagi zbranih vzorcev obolelih smo lahko ugotovili, da gre za virus, ki je bil do takrat neznan. Jasno je bilo, da je iz skupine koronavirusov, a v taki obliki smo ga videli prvič. Novi koronavirus je bil podoben prejšnjim, a hkrati drugačen. Izolirali smo ga in po trdem delu ugotovili, da gre res za novo, nevarno obliko."

Toda virus se je do tistega trenutka, bil je 23. januar 2020, že močno razširil po mestu, po Kitajski in najbrž že tudi po svetu. Alarm, ki ga je z ugotovitvami sprožila skupina profesorja Gaoa, je več kot resno vzela tudi kitajska oblast. Predsednik Ši Džinping je izdal odlok o popolnem zaprtju Vuhana.

"Javnost je bila opozorjena. Naša vlada se je tako 23. januarja 2020 odločila za popolno zaprtje celotnega mesta Vuhan. Vse skupaj je bilo nujno, a tudi nenavadno, čeprav je za nas profesionalce tako ukrepanje popolnoma normalno. Tudi ko je prišel izbruh sarsa, smo sprožili enake mehanizme, ko smo ugotovili izvor virusa. Takrat so ukrepi takoj začeli veljati, sars se ni razširil, žal pa je bilo s covidom-19 drugače. Ta koronavirus imam za zelo 'pametnega', vedel je, kako se izogniti pastem, prerasel je v pandemijo."

George Fu Gao o podrobnostih izvora in preskoka koronavirusa z živali na človeka ni preveč govoril. Tudi vprašanja o sodelovanju oziroma nesodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pri preiskavi izvora virusa je preslišal.

Presenetil pa je z izjavo, da kitajski znanstveniki v resnici ne morejo potrditi, da je covid-19 zares začel svoj smrtonosni pohod prav z vuhanske tržnice Huanan; to so objavili tudi v enem izmed svojih strokovnih člankov.

"Izvor virusa je zelo težko določiti. Nimamo odgovora. Zbrali smo vzorce s tržnice v Vuhanu, s katere naj bi izviral. Na podlagi zbranih raziskav in dosegljivih podatkov ne moremo sklepati, da se je virus razširil prav s te tržnice."

Toda od kod je potem prišel? Vendarle se je najprej začel širiti po Vuhanu? Profesor Gao je na kratko povedal, da gre za znanstveno vprašanje, na katero še nimajo odgovora. Domnev o teoriji, da bi koronavirus lahko ušel iz laboratorija, se ni omenil. Morda pa nekoč pomaga odgovore poiskati umetna inteligenca, je skrivnostno končal pogovor.

Vuhan je supertehnološko mesto s podporo umetne inteligence

Prav v Vuhanu ima tudi umetna inteligenca zelo pomembno vlogo. Vendar vsaj za zdaj ne pri preiskovanju ozadij nastanka koronavirusa, ampak pri razvoju sodobne tehnološke industrije. Vuhan ima enega najmočnejših superračunalniških sistemov na Kitajskem, najnaprednejša podjetja delujejo v tako imenovani "Optični dolini".

Na robu tehnološkega predela Vuhana, do tja smo z avtomobilom iz središča mesta potrebovali skoraj eno uro, ima prostore tudi vuhanska enota podjetja Hisense, ki je zaradi velenjskega Gorenja seveda močno povezano tudi s Slovenijo.

Z Erikom, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem, pa tudi z umetno inteligenco, smo se srečali v prostorih podjetja v poslovni coni, podobni tistim, ki jih poznamo v Sloveniji. Sogovornik, domačin iz Vuhana, je povedal, da ni naključje, da je to velemesto eno izmed središč kitajske superindustrije, saj ima številne zelo kakovostne tehnične univerze in stalen dotok vrhunskih inženirskih kadrov.

V Vuhanu tako delujejo najnaprednejša podjetja s področja laserske in optične industrije. Tam je tudi sedež podjetja Yangtze Memory, največjega kitajskega proizvajalca računalniških čipov in polprevodnikov. Hisense je eden največjih proizvajalcev televizorjev na svetu; Erik samozavestno pravi, da verjame, da lahko to kitajsko podjetje na trgu televizorjev kmalu prehiti tudi korejski Samsung, saj ima znanje, kakovost in vrhunske strokovnjake za razvoj.

Kitajska je pred dnevi predstavila nov model umetne inteligence, imenovan DeepSeek. Po nekaterih preizkusih sodeč, je primerljiv s precej dražjimi modeli ameriških družb ali jih celo prekaša, ozadja njegovega nastanka niso znana. Erik (predstavil se nam je z mednarodno različico imena) se ukvarja z uvajanjem umetne inteligence v pametne televizorje in povezovanjem umetne inteligence z različnimi platformami. Tudi Vuhan v organizacijo in nadzor mesta vse bolj vključuje umetno inteligenco, želi namreč postati superpametno mesto.

Poskusno v bližini že omenjene "Optične doline" deluje samovozeča magnetna železnica, preizkusiti je že mogoče tudi samovozeče taksije. Kljub stagnaciji in nejasnosti glede carin je tudi v Vuhanu še vedno močna tudi klasična avtomobilska industrija, ki seveda stavi predvsem na električne avtomobile.

Ob vsej napredni tehnologiji pa je zanimivo, da vsaj v Erikovem oddelku dela na daljavo trenutno ne omogočajo. Drugače je bilo seveda med pandemijo in popolnim zaprtjem Vuhana. Sogovornik se spominja, da se je po 23. januarju 2020 vse popolnoma ustavilo. Tudi industrija. Hvaležen je Hisensu, da je kljub velikemu izpadu dohodkov med pandemijo podjetje vseeno redno izplačeval plače.

"Nihče ni pričakoval, da se bo pandemija tako razširila, a celoten kitajski narod se je poenotil in s skupnimi močmi premagal virus. Vlada se je odločno odzvala in preprečila širitev virusa, Vuhan pa je postal mesto herojev," je pogovor o obdobju korone kar nekoliko predvidljivo končal Erik.

Mesto herojev

Današnje velemesto Vuhan ima kar 3500 let dolgo zgodovino. V sedanji obliki je nastalo leta 1927 z združitvijo treh mest ob reki Jangce, ki je tretja največja na svetu. Vuhan leži približno na polovici njene plovne poti, tisoč kilometrov od obale Vzhodnega kitajskega morja, in na polovici železniške povezave med severom in jugom Kitajske. S hitrim vlakom na primer pot do približno 1000 kilometrov oddaljenih Šanghaja na eni in Pekinga na drugi strani traja samo štiri ure.

Mesto je zelo staro, lepo in prijetno za bivanje, nam je na glavnem mostu čez reko povedal eden izmed domačinov. Vuhan je v zadnjih desetletjih doživel veliko industrializacijo, marsikdo ga po vlogi in pomenu primerja z ameriškim Chicagom.

Naša vodička po Vuhanu Džu, ki je diplomirala iz angleškega jezika, nas je za konec odpeljala k največji turistični znamenitosti, zgodovinskemu stolpu, imenovanemu Rumeni žerjav. Zadnjo različico, ki je visoka dobrih 50 metrov in simbolično stoji na Kačjem hribu, so zgradili leta 1985. Stolp Rumeni žerjav so nekoč občudovali kitajski pesniki, danes ga obiskujejo številni kitajski turisti od blizu in daleč. Tik pred kitajskim novim letom je bila gneča na ploščadi z odličnim razgledom na stolp seveda nepopisna. Vsi so se želeli slikati in objaviti posnetek na katerem izmed kitajskih družbenih omrežij.

Mladostnica je v mesto pripotovala z drugega konca Kitajske, da bi lahko tik pred kitajskim novim letom 2025, ki bo prav v znamenju kače, občudovala stolp na Kačjem hribu. In da bi začutila ozračje herojskega mesta. Starejši obiskovalec si želi predvsem zdravja in denarja …

Ljudje so bili sproščeni, le tu in tam kdo je nosil masko, pa še to bolj zaradi smoga in onesnaženja kot pa zaradi skrbi pred virusom. Covid-19 v svoji zibelki vsekakor ni več tema.

Vuhan je za Kitajce herojsko mesto, nam je pripovedovala Džu: "Milijoni tukajšnjih prebivalcev so 76 dni preživeli strogo zaprti, da se virus ne bi še hitreje razširil po državi. Zato so junaki." Prepričana je, da bi se prav enako odzvali tudi prebivalci drugod na Kitajskem, če bi se pandemija začela v njihovem mestu. Kitajska je ena sama srečna družina.

Tudi v neformalnih pogovorih je tako rekoč nemogoče začutiti dvom, da je šlo pri celotni pandemiji kar koli narobe ali da bi morda lahko bolje, drugače ukrepali. Koronavirus naj bi samo še bolj združila Kitajce. Ponosni so nase in na vlado. Verjamejo, da jih ne bodo ustavili niti carinski ukrepi Donalda Trumpa.

Pandemija koronavirusa, ki je z zaprtjem Vuhana točno pred petimi leti začela dobivati konkretne obrise svetovne katastrofe, pa je na Kitajskem vendarle sprožila nekatere preventivne mehanizme. Tudi zato trenutno prazna bolnišnica, ki so jo na začetku pandemije v samo desetih dneh zgradili na obrobju Vuhana, ostaja pripravljena.

Fotoutrinki iz Vuhana (vir: Maj Valerij/Val 202)