Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je po srečanju dejal, da so se vsi udeleženci strinjali, da bodo v prihodnjih mesecih delali v smeri oblikovanja prehodne sirske vlade, vendar ni dogovora o tem, kaj naj se zgodi s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom.
V skupni izjavi so ministri sporočili, da med njimi ostajajo "precejšnje razlike". So pa udeleženci enotni v želji po ohranitvi enotne Sirije. Ministri so se dogovorili za novo srečanje čez dva tedna, ki naj bi se spet odvilo v avstrijskem glavnem mestu, je dejal nemški minister. "Obstajajo nesoglasja, a smo dovolj napredovali, da se lahko v isti konfiguraciji ponovno srečamo čez dva tedna," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal francoski zunanji minister Laurent Fabius. Kot ključno jabolko spora je Fabius izpostavil vprašanje Asadovega odstopa. "Jasno je, da je glavni krivec za to katastrofo v Siriji," je dejal.
Medtem ko predvsem Savdska Arabija, pa tudi ZDA, vztraja, da mora Al Asad oditi s položaja, pa Iran (ki se pogovorov udeležuje prvič) in Rusija, ki že en mesec izvaja letalske napade v Siriji v podporo sirskemu režimu, pravita, da lahko samo sirsko prebivalstvo odloči o njegovi usodi.
Predstavniki ameriške administracije, ki skupaj s Turčijo in Savdsko Arabijo podpira sirske upornike, so izrazili zmerno upanje, da se bodo dogovorili o okvirih tranzicije, ki bi privedla do odstopa Al Asada.
Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je dejal, da mora Iran sprejeti to, da je odhod Al Asada sestavni del vsake od mogočih rešitev. Kot je poudaril, "ni dvoma," da Al Asad ne more ostati na položaju predsednika. "Šel bo ali med političnim procesom ali z uporabo sile," je bil odločen Al Džubeir. Na drugi strani iranski zunanji minister Džavad Zarif opozarja, da se druge velesile zavedajo, da ni mogoče priti do rešitve nastalega položaja brez Teherana.
Ban: Opustite nacionalna stališča
Pet glavnih udeležencev na pogovorih, ZDA, Rusijo, Iran (pogovorov se udeležuje prvič), Savdsko Arabijo in Turčijo, je pred srečanjem generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun pozval, naj "opustijo nacionalna stališča" v korist "globalnemu vodstvu", poroča BBC. Ključni razkol med peterico držav predstavlja sirski predsednik Bašar Al Asad: ZDA in njene zaveznice vztrajajo, da Al Asad ne more biti del nobene rešitve in nikakor ne del sirske prihodnosti, s katero bi se končala štiriletna vojna, medtem ko Rusija in Iran Al Asada podpirata.
"Dlje, kot bodo države vztrajale pri svojih nacionalnih stališčih, več ljudi bo trpelo in ves svet bo trpel," je dejal Ban. "In kot pravim vedno, vojaške rešitve ni."
Udeleženci so pozvali ZN, naj organizira srečanje sirske vlade in opozicije glede političnega procesa, ki naj vodi do sprejema nove ustave in volitev.
Brez predstavnikov sirske vlade ali opozicije
Zunanji ministri omenjenih držav so se v četrtek na Dunaju srečali na neuradnih, predvsem dvostranskih pogovorih, danes pa so potekala srečanja v razširjeni zasedbi. Pogovorov so se namreč udeležili predstavniki 17 držav. Na pogovorih sta sodelovala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura. Na srečanju ni bilo predstavnikov ne sirske vlade ne opozicije.
Poznavalci od današnjih pogovorov sicer niso pričakovali preboja, je pa bistveno, da so se prvič za mizo sestali predstavniki vseh vplivnih držav. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, pomeni napredek že dejstvo, da sta za isto mizo sedela Iran in Savdska Arabija, glavni bližnjevzhodni sili in nasprotnici.
To bi lahko imelo pozitivne posledice tudi v drugih konfliktih. Posrednik ZN-a za Jemen Ismail Uld Šejk Ahmed je tako ocenil, da bi lahko skupna udeležba Teherana in Rijada na pogovorih na Dunaju odprla pot za širši dialog med državama tudi o konfliktih v Jemnu in Iraku.
Pomembna enotnost opozicije
Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov je medtem danes v Moskvi povedal, da je Rusija pripravljena podpreti udeležbo upornikov Svobodne sirske vojske pri politični rešitvi v Siriji. Gre za eno od uporniških skupin, proti katerim se že štiri leta bori režim v Damasku. Bogdanov za rusko tiskovno agencijo Tass še dodal, da je mirovni proces v Siriji zelo odvisen od tega, ali bo razdrobljena sirska opozicija oblikovala enotno politično platformo in delegacijo, ki bo zastopala ta stališča na pogajanjih s sirsko vlado, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz ruskega obrambnega ministrstva so medtem po poročanju Reutersa sporočili, da so ruska letala v Siriji od začetka napadov 30. septembra uničila več kot 1.600 terorističnih tarč.
ZDA bolj vneto
Reuters še poroča, da so ZDA napovedale večanje svoje vloge v Siriji in Iraku. Washington bo tako na sever Sirije poslal do 50 pripadnikov posebnih sil v okviru naporov za boj proti Islamski državi, poročajo tuje agencije, ki se sklicujejo na ameriške vladne vire. Pripadniki ameriških posebnih enot naj bi sirskim upornikom pomagali pri koordinaciji.
Ameriški predsednik Barack Obama je tako odobril večanje ameriške vojaške pomoči v boju proti IS-ju za Jordanijo in Libanon, je dejal visoki predstavnik administracije. Jordaniji bodo ZDA bolj pomagale tudi z obveščevalnimi podatki v pomoč jordanskim zračnim napadom na položaje IS-ja.
Ob tem naj bi ZDA povečale tudi sodelovanje z Irakom v boju za mesto Ramadi, poroča Reuters, ki se sklicuje na visok vir v kongresu. Američani pa bodo v svoje zračne operacije vključile dodatna letala, ki jih pošiljajo v Turčijo. Ameriško obrambno ministrstvo pa je napovedalo nov center za posebne operacije v Erbilu, mestu v kurdskem delu Iraka.
Četrt milijona smrtnih žrtev
Štiriletno prelivanje krvi, ki se je začelo kot vstaja proti Al Asadu, je zahtevala 250.000 mrtvih, polovica od 22-milijonske države pa je bila prisiljena zapustiti svoje domove.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje