O novici, ki je odjeknila konec tedna, da naj bi premier Borut Pahor za posebnega odposlanca za Bosno in Hercegovino imenoval nekdanjega predsednika Milana Kučana, smo se pogovarjali z novinarko in urednico na bosansko-hercegovski televiziji (BHRT) Suzano Stambol, ki je prepričana, da "trenutnega gordijskega vozla v Bosni in Hercegovini ne bi rešil nihče izmed posrednikov, saj ga ne znajo rešiti ne politični voditelji ne predstavniki Evropske unije".

Kako ocenjujete odločitev slovenske vlade, da nekdanji predsednik Milan Kučan postane posebni odposlanec vlade v Bosni in Hercegovini?
Najprej moram priznati, da je ta novica, ki je prišla nekoliko nepričakovano v noči s petka na soboto, v Bosni in Hercegovini še precej nejasna. Še vedno nam ni jasno, kakšna bo vloga Milana Kučana, saj je njegovo ime presenečenje. Novinarji smo seveda skušali poizvedeti, kaj bo prava vloga gospoda Kučana, saj razen informacije, ki jo je premier Borut Pahor novinarjem predal v soboto, ne vemo ničesar in ne poznamo podrobnosti. Trudili smo se, da bi dobili potrditev tudi v Evropski uniji, v Evropskem parlamentu in na predstavništvu Evropske komisije, pa tudi na uradu visokega predstavnika, a nič. Zelo malo je znano in ni jasno, kakšna bo vloga in funkcija nekdanjega predsednika Kučana.

Novica je konec tedna izzvala odzive predvsem srbskih politikov v Bosni in Hercegovini, in sicer voditeljev dveh močnih srbskih strank, med njimi Stranke neodvisnih socialdemokratov Milorada Dodika, ki je zmagala na letošnjih volitvah. On je zelo negativno ocenil odločitev in Kučana imenoval za enega izmed krivcev za razpad nekdanje Jugoslavije. Tudi predsednik Srbske demokratske stranke (SDS) Mladen Bosić je izjavil, da Kučan v Bosni in Hercegovini nima kaj iskati. Moje osebno mnenje je, da je dobra poteza vlade Slovenije, da izkušenega politika, ki v vsej regiji in v Evropi uživa ugled, imenuje na položaj, kjer bo skušal najti rešitve ali predloge rešitev, saj bo, kolikor sem razumela, analiza stanja v Bosni njegova glavna naloga. Po drugi strani pa mislim, da je zelo malo verjetno, da bi lahko BiH-u v tem trenutku kdor koli pomagal, saj so razmere skrajno zapletene. Ne glede na izkušnje gospoda Kučana in na njegovo vlogo v nekdanji Jugoslaviji konec 80. in v začetku 90. let, mislim, da je to, kar se v zadnjih 18 letih dogaja v BiH-u, gordijski vozel, ki ga še sami politični voditelji ne znajo razrešiti, brez rešitev pa je tudi Evropska unija.

Kakšen bi bil uspeh tovrstne misije, kako bi lahko gospod Kučan sploh pomagal?
Tu se pojavlja problem, saj če se spomnite, ko je bil pred časom za mediatorja v primeru Bosne in Hercegovine, natančneje za del Federacije Bosne in Hercegovine, imenovan gospod Christian Schwarz-Schilling, ki je bil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u, ni prinesel nobene rešitve. Mislim, da je kakršna koli mediacija, glede na trenutno stanje v Bosni in Hercegovini in na še vedno vidne nacionalne težnje Hrvatov, Bošnjakov in Srbov, nesmiselna. Mislim, da je nerealno pričakovati, da bi v BiH-u kmalu našli rešitev za naš položaj, zato dvomim, da bi lahko gospod Kučan v tem trenutku našel rešitev za Bosno in Hercegovino.

Kakšen je Kučanov ugled v BiH-u, med prebivalci in med politiki?
Moram priznati, da so tu mnenja različna. Vemo, da je Bosna in Hercegovina dejansko razdeljena država in da ni enotnega mnenja, ne samo med političnimi voditelji, ampak tudi med ljudmi. Prepričana sem, da bodo v Republiki srbski, kjer voditelj Milorad Dodik trdi, da je Kučan eden izmed krivcev za razpad nekdanje Jugoslavije, tako mislili tudi navadni državljani. Drugačne so razmere med predstavniki bošnjaških in hrvaških politikov v federaciji, vendar bomo njihove odzive in razmišljanja o tem slišali šele ta teden. Zagotovo obstaja v Republiki srbski velik odpor do kakršne koli omembe mednarodnih posrednikov in predstavnikov ter do kakršnega koli predloga, kjer bi se lahko zunanji opazovalci vmešali v reševanje težav v Bosni in Hercegovini. Mislim, da tu ni problem v Milanu Kučanu osebno, ampak bi odpor v Republiki Srbski doživel kdor koli, ki bi ga imenovali.

Aktualna politika Republike Srbske takšno obnašanje dopušča, saj veste, da od njih prihajajo ostre kritike tudi na račun urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti, za katerega zahtevajo ukinitev in preoblikovanje v urad posebnega predstavnika Evropske unije. Tu obstajajo številne špekulacije, saj še vedno ni jasno, kakšna bo vloga Milana Kučana in kakšna bo vloga Valentina Inzka, prav tako še vedno ni odziva Catherine Ashton. Vem, da BiH v naslednjih dneh čaka zelo slaba ocena napredka pri približevanju Evropski uniji, najbolj črn scenarij do sedaj, danes pa pričakujemo odločitev o ukinitvi vizumov. Jaz bi to imenovala politiko palice in korenčka.