Cunami je povzročil pravo opustošenje. Foto: EPA
Cunami je povzročil pravo opustošenje. Foto: EPA
Japonski gasilci
Posebna enota gasilcev se odpravlja v jedrsko elektrarno Fukušima, kjer bodo poskušali ohladiti segrevanje. Foto: EPA
Japonska
Bilo je preveč lepo, da bi bilo res - zgodba o tem, da so izpod ruševin v kraju Kesenuma v prefekturi Mijagi po osmih dneh potegnili živega moškega, se je pozneje izkazala za neresnično. Foto: Reuters
Japonce skrbi kvaliteta hrane

Iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so sporočili, da kljub stabilizaciji razmer v nuklearki Fukušima ostaja nevarnost poslabšanja.

Ruski premier Vladimir Putin je med obiskom mesta Južno-Sahalinsk na Daljnem vzhodu države, ki je od Fukušime oddaljeno okoli tisoč kilometrov, dejal, da Japonci počasi prevzemajo nadzor nad razmerami v nuklearki. Okoli 6,5 milijona prebivalcev ruskega vzhoda je Putin skušal pomiriti in jih prepričati, da ni nevarnosti radioaktivnega sevanja.

Povezava vzpostavljena
Medtem so inženirji na drugi reaktor priklopili električni vod, zdaj pa potekajo preverjanja, da ne bi s priklopom električnega toka naredili kakšne nepotrebne škode. Inženirji upajo, da jim bo uspelo zagnati vodne črpalke, ki so obstale ob rušilnem potresu in cunamiju 11. marca, ko je uničilo praktično vso infrastrukturo v okolici, tudi vse rezervne sisteme za pogon vodnih črpalk.

To je nato povzročilo pregrevanje jedrskih sredic v reaktorjih, pa tudi izrabljenega goriva v posebnih bazenih poleg reaktorjev. Zaradi povečanega pritiska vode, ki je zastala v reaktorjih, je nato prišlo tudi do eksplozij v prvem, drugem in tretjem reaktorju. V drugem in tretjem reaktorju naj bi prišlo tudi do poškodb primarnega reaktorskega sistema in s tem do izpusta radioaktivnih snovi. Te so izhajale tudi iz bazena z rabljenim gorivom v četrtem reaktorju, ki sicer med potresom ni deloval.

Zdaj inženirji upajo, da so črpalke še uporabne in da jih potres in cunami nista preveč poškodovala. Če črpalke res potrebujejo samo elektriko, potem se bo položaj v Fukušimi vendarle začel izboljševati. Dober znak je bila tudi novica, da jim je uspelo zagnati dizelsko črpalko v petem reaktorju, ki sicer ob potresu ni deloval, a se je tudi že začel pregrevati.

Okrepljene gasilske enote medtem nadaljujejo vodno hlajenje bazenov z rabljenim gorivom. Pri tem so sporočili, da so prek gasilskih črpalk uspešno vzpostavili sistem, s katerim bodo lahko nad elektrarno vodo pošiljali 24 ur na dan.

Svetujejo uživanje joda
Japonske oblasti še naprej svetujejo vsem, ki so se gibali v bližini jedrske elektrarne, zauživanje joda, ki telesu ob izpostavljenosti radioaktivnim žarkom pomaga v boju proti raku na ščitnici.

Medtem se reševanje in oskrba preživelih po katastrofalnem potresu in cunamiju 11. marca na severovzhodu Japonske nadaljujeta. Japonska mornarica pospešeno dovaža gorivo, osrednje prometne povezave v pokrajini Tohoku so vzpostavljene. Organizirajo se tudi srednješolci, ki pomagajo s čiščenjem cest in oskrbo ostarelih.

Skoraj 7.200 žrtev potresa in cunamija
Med najbolj prizadetimi so starejši, saj so se po nekaterih zavetiščih pojavila prehladna obolenja, zato se število smrtnih žrtev med starejšimi veča. Skupno sta sicer po zadnjih podatkih potres in cunami zahtevala 7.197 smrtnih žrtev, okoli 11.000 ljudi pa še vedno pogrešajo. 400.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Mediji so pograbili novico, da so v mestecu Kesennuma po osmih dneh izpod ruševin rešili nekega moškega, a se je pozneje izkazalo, da je šlo le za moškega, ki se je vrnil na svoj porušeni dom.

Naelektreno je tudi politično dogajanje na Japonskem. Premier Naoto Kan, ki je v televizijskem govoru sodržavljane opogumil, da "bodo skupaj iz nič znova zgradili Japonsko", je povabil prvaka liberalnodemokratske stranke Sadakazu Tanigakija, naj vstopi v njegovo vlado kot minister za jedrska vprašanja. Tanigaki je povabilo zavrnil, saj bi sprejetje sodelovanja po njegovem mnenju pomenilo sklenitev koalicijskega dogovora in hkrati prelaganje odgovornosti za nastale razmere v Fukušimi na opozicijo.

Slovenski diplomati iz Tokia v Osako
Čeprav so drugod po državi razmere dokaj normalne, se je tudi finsko veleposlaništvo odločilo za preselitev na jug, in sicer v Hirošimo. Predstavniki veleposlaništva pravijo, da je to preventivni ukrep, s katerim naj bi zagotovili nemoteno delo in oskrbo finskih državljanov na Japonskem. Že v petek je tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar sporočil, da se slovensko veleposlaništvo na Japonskem seli iz Tokia v Osako. Diplomatom je ponudil tudi vrnitev domov, a ti za zdaj vztrajajo.

Japonce skrbi kvaliteta hrane