Varnostni svet ZN-a je v sredo sprejel sankcije proti Eritreji, ki vključujejo embargo na uvoz in izvoz orožja ter prepoved potovanj in zamrznitev sredstev za visoke eritrejske politične predstavnike. ZDA in druge države obtožujejo vlado v Asmari, da z orožjem in finančnimi sredstvi oskrbuje upornike iz skrajne somalijske islamske skupine Al Šabab, ki se trudijo strmoglaviti začasno somalijsko vlado. Za resolucijo je glasovalo 13 od 15 članic VS-ja. Proti je glasovala Libija, Kitajska pa se je vzdržala.

V resoluciji je zapisano, da dejanja Eritreje spodkopavajo prizadevanja za mir in spravo v Somaliji. To so prve sankcije ZN-a proti Eritreji, ki se je leta 1993 osamosvojila od Etiopije in postala neodvisna država. Po besedah diplomatov je osnutek resolucije na pobudo Afriške unije (AU) pripravila Uganda, ki ima v Somaliji nameščene svoje vojake v okviru afriških mirovnih sil.

"Ameriške in etiopske laži"
Toda Eritreja trdi, da so resolucijo spisale ZDA na podlagi laži, ki so si jih izmislile ameriška administracija in etiopske oblasti, ki so leta 2006 vojaško posredovale v Somaliji in islamske upornike pregnale iz prestolnice Mogadiš. Etiopija je že večkrat obtožila Eritrejo, da podpira somalijske islamske upornike z namenom destabilzacije države ob južni etiopski meji.

"Nikoli nismo podpirali nobenih upornikov ali opozicije v Somaliji. Nočemo podpirati nobene strani. Somalijci so naši bratje," je v sredo dejal eritrejski veleposlanik pri ZN-u Araja Desta. Eritrejski veleposlanik v Veliki Britaniji Tesfamichael Geratu pa je sankcije označil za sramotne in nezakonite. Po njegovih besedah bodo sankcije samo še poslabšale problematične razmere na Afriškem rogu.

"Najprej so trdili, da pošiljamo vojake, nato so prišli z obtožbami o vojaški podpori in zdaj so kar naenkrat začeli govoriti o politični, vojaški in logistični podpori," je dejal Geratu, ki je zatrdil, da niso "nikoli, nikoli, nikoli" z vojaško opremo oskrbovali skrajnežev v Somaliji.

Država kot zapor
Poleg obtožb o oboroževanju somalijskih upornikov se je Eritreja že večkrat znašla tudi pod obtožbami o politični represiji nad domačimi nasprotniki vlade predsednika Isaiasa Afeverkija, ki številne organizacije za človekove pravice obtožujejo avtoritarnega vodenja države, kjer so med drugim prepovedani vsi zasebni mediji.

O nevzdržnih razmerah v državi priča tudi izginotje eritrejskih nogometašev prejšnji teden v Keniji, kamor so odšli na nogometni utrnir. Bežijo pa ne samo nogometaši, ampak tudi drugi in vsak mesec naj bi prek meje v Sudan prebegnilo skoraj dva tisoč Eritrejcev.

"Zavedam se, da so politične težave povsod, ampak v Eritreji gre za nekaj posebnega. To je kot v srednjem veku. Toda zdaj, ko smo v 21. stoletju, kako naj živimo tako? Ne smeš govoriti, ni svobode, ne smeč reči, kar bi hotel," so besede enega izmed beguncev, ki povedo vse o stanju v Eritreji, ki se v zadnjih letih vseskozi uvršča v vrh lestvic držav z najhujšimi kršitvami človekovih pravic.