Zunanji ministri EU-ja so se na srečanju v Bruslju dogovorili o novem svežnju sankcij in na črni seznam prepovedi sodelovanja dodali še 180 iranskih posameznikov in podjetij, ki naj bi pomagali pri iranskem jedrskem programu in jim bodo zaradi tega zamrznili sredstva ter prepovedali potovanja v EU.

Na srečanju so se ministri tudi dogovorili, da bodo januarja sprejeli še nove sankcije, ki bi lahko vodile do postopnega zmanjšanja evropskega uvoza iranske nafte.

Francoski zunanji minister Alain Juppe je sporočil, da bo EU deloval skupaj s svojimi partnerji, da bi nadomestil vsako morebitno pomanjkanje nafte, če bo uveden embargo.

"Moramo delovati z različnimi partnerji, da bi lahko prekinitev dobave nafte iz Irana nadomestili s povečanjem proizvodnje v drugih državah," je dejal Juppe.

Francija se je najbolj zavzemala za naftne sankcije proti Iranu in očitno je, da ji je uspelo prepričati tudi druge neodločene članice EU-ja, ki so jih skrbele predvsem gospodarske posledice naftnega embarga.

Grčija se zanaša na iransko nafto
Toda strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko v primeru evropskega embarga na iransko nafto zvišale cene te surovine na svetovnih trgih in nastale nove gospodarske težave za Evropo, ki se že tako spoprijema s perečo dolžniško krizo in napovedjo nove recesije.

Do naftnega embarga je najbolj zadržana Grčija, ki je zaradi finančnih težav prisiljena kupovati iransko nafto. Po pripovedovanju nekaterih virov naj bi namreč Teheran ponudil Grčiji boljše finančne pogoje v času, ko banke obubožani državi nerade podaljšujejo posojila.

EU je nove sankcije sprejel zaradi naraščajoče bojazni, da je iranski jedrski program namenjen razvoju jedrskega orožja, kar sicer v Teheranu nenehno zavračajo in zatrjujejo, da gre za miroljuben jedrski program.