Kurz je danes predsednika države zaprosil za odstavitev Kickla in mu tudi prenesel z odstavitvijo Kickla povezano željo drugih petih ministrov iz vrst svobodnjakov, da zapustijo vlado. Poleg notranjega ministrstva to velja tudi za obrambno in infrastrukturno ministrstvo, ministrstvo za socialo in urad podkanclerja.

"Nameravam upoštevati vse te želje," je na skupni novinarski konferenci s predsednikom avstrijske vlade po srečanju dejal Van der Bellen. On je avstrijskega kanclerja tudi zaprosil, naj za izpraznjena mesta v vladi predlaga nove ljudi, ki bodo strokovnjaki.

Na ministrskem položaju naj bi ostala dosedanja avstrijska zunanja ministrica, nestrankarska Karin Kneissl, ki so jo za mesto vodje avstrijske diplomacije sicer predlagali svobodnjaki. Kneisslova naj bi že izrazila pripravljenost, da ostane v vladi.

Kurz je po srečanju s predsednikom napovedal, da naj bi nova imena v avstrijski vladi sporočil še danes. "Gre za stabilnost in delujoči ustroj, kar je najbolje mogoče doseči z vlado z vsemi pooblastili," je dejal. Napovedal je tudi, da bo za posamezne resorje izbral ljudi, ki so že ali so bili vodilni uradniki. Oni bodo po njegovih besedah imeli tudi visoko stopnjo neodvisnosti. Takšna vlada je po Kurzevih navedbah potrebna tudi za celovito, neodvisno razjasnitev afere Ibiza.

Ni znano, kdaj naj bi prisegla nova vlada. Avstrijska tiskovna agencija APA navaja, da bi to lahko bilo že v sredo.

Afera Ibiza

Avstrija je v politično krizo padla, potem ko so nemški mediji v petek objavili videoposnetek, skrivaj posnet pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017, v katerem je vodja svobodnjakov in donedavni podkancler Heinz-Christian Strache domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponujal pogodbe z državo in izkazal interes za vplivanje na medije. Mediji so dogodek poimenovali afera Ibiza. Strache je že odstopil.

Kancler Kurz je v odzivu napovedal, da bo predsedniku Van der Bellnu predlagal tudi razrešitev notranjega ministra Kickla, ki je bil v času, ko je nastal sporni videoposnetek, generalni sekretar svobodnjakov in s tem tudi odgovoren za finance.

Bo vlada zdržala do predčasnih volitev ali bo Kurz dobil nezaupnico?

Kurz je predsedniku že pred dnevi predlagal razpis predčasnih volitev, ki naj bi bile septembra. A vprašanje je, ali bo vlada sploh dočakala predčasne volitve. V opozicijski stranki Jetzt so namreč napovedali vložitev nezaupnice vladi, pri čemer računajo tudi na podporo FPÖ, socialdemokratov (SPÖ) in liberalnega Neosa. Kdaj bi lahko avstrijski parlament glasoval o nezaupnici, še ni znano, govori se o prihodnjem ponedeljku.

Če bodo poslanci izglasovali nezaupnico Kurzu, bo moral predsednik države Van der Bellen imenovati novega premierja.

Kancler je sredi dneva pozval opozicijo, naj zagotovi stabilnost in mu pusti v miru voditi državo. A kot kaže, je naletel na gluha ušesa, njegov stolček pa se resno maje. Vodja SPÖ-ja Pamela Rendi-Wagner je po pogovorih z Van der Bellnom poudarila, da mora odstopiti celotna vlada, državo pa bi po njenem mnenju morala do predčasnih volitev voditi tehnična vlada, ki bi jo sestavljali strokovnjaki.

Svobodnjaki zanikajo podporo nezaupnici

Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so zanikali poročanje medijev, da bi podprli nezaupnico vladi premierja Sebastiana Kurza, če bo do takšnega glasovanja prišlo.

Notranji minister Kickl je dejal: "Bilo bi precej naivno, da bi Kurz mislil, da mu svobodnjaki ne bi izkazali nezaupanja, potem ko ga je on nam. Kurz je zašel v slepo ulico in morda ni računal na to, da se svobodnjaki ne bomo z vsemi močmi oklepali položajev v vladi, tako kot se drugi."

V FPÖ-ju so pojasnili, da so mediji narobe interpretirali to izjavo. Odhajajoči notranji minister je povedal zgolj, da tisti, ki ne zaupa svobodnjakom, tudi nima njihovega zaupanja. To pa še ne pomeni, da "je dokončno odločeno, kako bodo glasovali v ponedeljek".

Svobodnjakom podpora padla

Javnomnenjske raziskave že kažejo na hud padec podpore svobodnjakom. Po raziskavi instituta Research Affairs, opravljeni med 18. in 20. majem na 500 vprašanih, bi FPÖ podprlo le še 18 odstotkov anketirancev, pet odstotnih točk manj kot v zadnji raziskavi. Najbolj pa bi pridobil ÖVP, ki ga je podprlo 38 odstotkov anketiranih, štiri odstotne točke več kot v zadnji raziskavi.