"Pomembno je, da imajo Avstrijci priložnost za nov začetek in ponovno pridobitev zaupanja v svojo vlado," je dejal Alexander van der Bellen po sestanku s kanclerjem Sebastianom Kurzem. Ob tem je dodal, da bi se "ta novi začetek" moral zgoditi čim prej, "septembra, če bo mogoče, na začetku septembra".
Kurz je priznal, da je moral v zadnjih mesecih zaradi svobodnjakov preživeti veliko neprijetnih situacij: "Koalicije nisem hotel razpustiti že ob prvem spodrsljaju. Toda po včerajšnjem posnetku moram reči, da to presega vse meje." Po poročanju nemškega portala Deutsche Welle je dal tudi jasno vedeti, da po korupcijskem škandalu v prihodnje ne bo več sodeloval s svobodnjaki.
Na vprašanje, ali bodo ministri iz vrst skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ), vključno s spornim notranjim ministrom Herbertom Kicklom, do volitev ostali v vladi, Van der Bellen in Kurz po srečanju nista odgovorila. Prav tako ni znano, kdo bi lahko nasledil Stracheja na položaju podkanclerja.
Kot je izjavil, želi kancler do volitev "povsem v miru" nadaljevati delo, skupni cilj pa z Van der Bellnom vidita v "zagotovitvi maksimalne stabilnosti" in "ohranitvi operativnosti v Avstriji in tudi v Evropi", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Podobno kot Van der Bellen je tudi Kurz za prihodnje dni napovedal pogovore z verjetnim Strachejevim naslednikom na čelu svobodnjakov Norbertom Hoferjem, ki je bil doslej minister za infrastrukturo, in z vodji opozicijskih strank.
Kurz je dodal, da bo poskušal ugotoviti, kdo točno stoji za videoposnetkom, ki je inkriminiral Stracheja.
Glede dogajanja v Avstriji se je oglasil tudi zunanji minister Miro Cerar. Po njegovih besedah so skrajno desne stranke, ki rušijo temeljne pridobitve Evropske unije, kot so svoboda medijev, vladavina prava in demokratičnega odločanja, grožnja evropski demokraciji. Kot je dodal, moramo zato na bližnjih evropskih volitvah "reči odločen ne vpletanju politike v medije in ne populizmu, tako desnemu kot levemu".
Finance FPÖ-ja pod drobnogledom sodišča
Avstrijsko računsko sodišče je medtem sporočilo, da bo zaradi izjav zdaj že nekdanjega vodje avstrijskih svobodnjakov in nekdanjega podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja o nezakonitem financiranju stranke v pred kratkim razkritem tajnem videoposnetku pod drobnogled vzelo finance stranke.
Strache je v soboto odstopil tako s položaja podkanclerja kot vodje FPÖ-ja, ko sta nemška časopisa SüddeutscheZeitung in Der Spiegel v petek objavila videoposnetek, v katerem je pred volitvami leta 2017 v zameno za politično podporo domnevni ruski bogatašinji ponujal državne pogodbe in izkazal interes za vpliv na medije.
Timmermans: Kurza sem opozarjal na nevarnost
Medtem je podpredsednik Evropske komisije in vodilni kandidat Stranke evropskih socialistov (PES) Frans Timmermans dejal, da je Kurza že nekaj časa opozarjal na nevarnosti koalicije s skrajno desnico. "Mesece in mesece sem svaril Sebastiana Kurza, da počne stvari, ki mu ne bodo pomagale. Mesece sem mu govoril, naj bo previden. Tudi (vodilnemu kandidatu EPP-ja Manfredu) Webru sem govoril, naj bo previden pri tem, s kom sodeluje. In zdaj vidimo rezultat v Avstriji," je povedal.
Kot je dodal, je podobno tudi v primeru dosedanjega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki se spogleduje z vodjo Lige in italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem. "Konservativci bi morali zelo jasno zavrniti sodelovanje s skrajno desnico," je izpostavil.
"Lahko obljubim, da socialdemokrati ne bodo nikoli v zavezništvu s skrajno desnico. Mi smo dediči boja proti fašizmu. Če bom postal predsednik Evropske komisije, ne bom sprejel njihove podpore pod nobenim pogojem," je poudaril.
Bo škandal prizadel evropsko skrajno desnico?
Avstrijski svobodnjaki so ena uspešnejših protipriseljenskih in nacionalističnih strank, ki v Evropi rastejo v zadnjih letih. Vprašanje je, kako bo avstrijski škandal vplival na skrajno desnico po Evropi.
"Pred nekaj meseci je Marine Le Pen (vodja francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora) pela hvalnice avstrijskemu podkanclerju Heinz-Christianu Stracheju in govorila, kako mogočen je," je dejal francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire. "Za tem nacionalističnim gibanjem je podreditev tujim silam," je škandal opisal Le Maire.
Skrajna desnica v Evropi je pridobila priljubljenost po množičnem prihodu prebežnikov leta 2015, ko je v EU prišlo več kot milijon prosilcev za azil. Skrajno desne stranke so postale glavne v nekdanjih komunističnih državah Vzhodne Evrope, v Italiji in Avstriji pa so postale del oblasti.
Nemški televizijski komentator Christian Nitsche je medtem dejal, da avstrijski škandal kaže, da se da skrajno desnico le zaustaviti. "Avstrija lahko zdaj pošlje signal, da se lahko osvobodi tega vrtinca. To verjetno še ne bi bila prelomna točka na evropski napačni poti, bi pa bil znak, da ima prva država moč, da se obrne stran od protidemokratičnih politikov in strank," je sporočil.
Da je Strache le prva domina, meni tudi Istvan Ujhelyi, socialistični madžarski evropski poslanec. "Naslednji so Salvini, Le Pen, Orban in druge skrajno desne lutke na moskovskem povodcu," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje