Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbija je ob Belorusiji edina evropska država, ki se ni priključila sankcijam proti Rusiji. Rusi tako za vstop v Srbijo ne potrebujejo vizumov in številni – tudi glasni nasprotniki vojne in Putinovega režima – so tam našli zatočišče.
Rusija je obtožila Ukrajino, da je okrepila "teroristične dejavnosti" med ruskimi predsedniškimi volitvami, da bi tako pridobila še več pomoči in orožja z Zahoda, potem ko je bilo na rusko ozemlje izvedenih več ukrajinskih napadov.
Francija, Nemčija in Poljska so enotne v prizadevanjih za preprečitev zmage Rusije v Ukrajini, je na trilaterali v Berlinu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron in zagotovil, da ne bodo nikoli spodbujali eskalacije konflikta.
Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je pripravljen na pohod v Bruselj in zavzeti središče Evropske unije, da bi tako "ubranil svobodo in suverenost Madžarske".
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je presenetil z napovedjo, da bo na parlamentarnih volitvah 17. aprila na listi opozicijskega SDP-ja kandidiral za premierja, vendar ne namerava odstopiti kot predsednik, zato se pojavljajo številna pravna vprašanja.
Posebni odposlanec ZDA na Kosovu Gabriel Escobar je dejal, da gre pri zapletih po ukinitvi dinarja kot plačilne enote na severu Kosova za urgentno humanitarno vprašanje. Escobar je napovedal tudi nov krog dialoga med Beogradom in Prištino.
V Rusiji so se začele predsedniške volitve, ki bodo prvič potekale tri dni in na katerih se pričakuje gladka zmaga 71-letnega predsednika Vladimirja Putina, ki je svoj glas že oddal prek spleta. Prvi volilni dan so poročali o več incidentih na voliščih.
Ameriški veleposlanik v Budimpešti je zagrozil, da se bo Washington odzval na "nevarno poblaznelo protiameriško retoriko" Madžarske in njen "vse tesnejši odnos z Rusijo".
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se odpravlja na Grenlandijo, ki v času taljenja ledu, povpraševanja po surovinah za zeleno tehnologijo in konkurence iz Kitajske postaja vse bolj strateško pomembno ozemlje.
Spodnji dom španskega parlamenta je s tesno večino potrdil zakon o pomilostitvi katalonskih separatistov, ki jih preganjajo zaradi poskusa odcepitve leta 2017. Novo različico zakona je podprlo 178 poslancev, 172 pa jih je bilo proti.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob predstavitvi letnega poročila zavezništva v Bruslju okrcal članice, ker da ne zagotavljajo dovolj streliva Ukrajini. Ob tem jih je pozval h krepitvi podpore Kijevu.
Potem ko je po izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina v intervjuju o jedrskem orožju Washington Rusiji očital "neodgovorno" jedrsko retoriko, Kremelj trdi, da Putin ni grozil z uporabo jedrskega orožja.
Na Danskem bodo v vojsko vpoklicali tudi ženske. Premierka Mette Frederiksen je dejala, da je namen spremembe povečati število mladih, ki bodo služili vojaški rok.
Pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem so v ospredju korupcija, domoljublje in migracije, pravi dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Tanja Borčić Bernard. Slovenija pa v kampanji ne bo nikakršna tema, ugotavlja.
Poljska vlada se je odločila za odpoklic 50 veleposlanikov, ki jih je imenovala prejšnja, desničarska vlada. Zunanje ministrstvo pravi, da so spremembe "nujne" in da bodo izboljšale poljsko zunanjo politiko. Odpoklic mora odobriti predsednik Duda.
Obmejno območje med Črno goro in BiH-om je ponoči stresel potres z močjo 5,3, ki so ga čutili tudi na Hrvaškem, v Srbiji in na jugu Italije. Poročajo le o manjši gmotni škodi. Žarišče potresa je bilo na globini 14 kilometrov.
Vodja nizozemske skrajne desnice Geert Wilders je izjavil, da kljub presenetljivi zmagi na novembrskih volitvah ne bo postal prihodnji predsednik vlade, saj nima zadostne podpore med strankami, s katerimi je nameraval oblikovati koalicijo.
Nemški kancler Olaf Scholz je znova zavrnil možnost pošiljanja nemških raket taurus Ukrajini. Kot pravi, bi bila dobava sistemov dolgega dosega Kijevu smiselna le v okviru napotitve nemških vojakov. "To je meja, ki je kot kancler ne želim prestopiti."
Poljska prestolnica Varšava bo v naslednjih dveh do treh letih porabila 117 milijonov zlotov (27 milijonov evrov) za bombna zaklonišča in druge varnostne ukrepe.
"Za Pridnestrje lahko mirno zapišemo, da se je tam čas ustavil in je obtičalo nekje ob koncu sovjetskega obdobja," pravi Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani. A separatistična država že velja za možno žarišče novega spora v vzhodni Evropi.
Neveljaven email naslov
