Tako Armenija kot Azerbajdžan sta potrdila, da je dogovor pripravljen na podpis. Erevan je namreč sprejel predlog Bakuja glede dveh nerešenih členov osnutka pogodbe, so sporočili z armenskega zunanjega ministrstva.

Podobno je novinarjem dejal tudi azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov. Kot je dodal, od Armenije zdaj pričakujejo ustavne spremembe, med katerimi je tudi ta, da iz ustave odstranijo sklicevanje na izjavo o neodvisnosti, ki uveljavlja ozemeljske zahteve do Gorskega Karabaha.

Kdaj bodo predstavniki držav mirovni sporazum tudi uradno podpisali, ni znano.

Leta 2023 bliskovita ofenziva azerbajdžanske vojske

Baku in Erevan sta se v preteklih desetletjih dvakrat zapletla v vojno za nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer so živeli pretežno Armenci, nato pa je Azerbajdžan septembra 2023 v 24-urni ofenzivi zavzel celotno območje, ki so ga takrat zapustili skoraj vsi izmed 100.000 armenskih prebivalcev. Okoli 1000 kilometrov dolga meja med tema dvema kavkaškima državama ostaja zaprta.

V prvem koraku k normalizaciji je Erevan priznal suverenost Bakuja nad območjem. V skladu z ozemeljskim dogovorom med državama pa je lani maja predal še štiri vasi v severovzhodni obmejni pokrajini Tavuš. Vrnitev območja je bil eden od pogojev Azerbajdžana za sklenitev mirovnega sporazuma.